Na NEK so nam zagotovili, da je tragedija iz Černobila posledica ignorance obratovalnih postopkov, slabe varnostne kulture in tipa reaktorja, ki ni zagotavljal negativnih povratnih efektov v primeru nekontroliranega segrevanja.

Zadnje tedne se v svetovnih medijih, tudi pri nas, vse vrti okoli tragedije v Černobilu, v kateri je po neuradnih informacijah za posledico radiacije življenje izgubilo približno 100.000 ljudi. Televizijska mreža HBO je nedavno postregla s serijo z naslovom Chernobyl, v kateri so postregli z natančnim potekom dogodkov, ki so vodili do največje jedrske katastrofe v zgodovini človeštva. Vse več ljudi se je dodobra spoznalo z dejstvi poteka dogodkov, hkrati pa so se ob seznanitvi z grozo, ki je leta 1986 v nevarnost spravila vso Evropo, pričeli spraševati, če se katastrofa nemara lahko ponovi tudi pri nas. Na NEK odgovarjajo, da slednje – vsaj v primeru Nuklearke Krško – ni mogoče.

“Nesreča v Černobilu je bila posledica ignorance obratovalnih postopkov, slabe varnostne kulture in tipa reaktorja, ki ni vselej zagotavljal negativnih povratnih efektov v primeru nekontroliranega segrevanja ali izgube hladila. V primeru tlačnovodnega reaktorja, kakršen je v Nuklearni elektrarni Krško (NEK),  je fizikalni princip ravno obraten, moč reaktorja se zmanjšuje, v kolikor pride do pregrevanja oz. izgube hladila in do tovrstne nezgode kot se je zgodila v Černobilu (nekontroliran pobeg moči) sploh ne more priti,” so zagotovili za Maribor24. 

Vse jedrske elektrarne skupaj dosegle že 18.052 let obratovanja

Po mednarodni lestvici jedrskih in radioloških dogodkov INES Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki ima 7 stopenj, je zaradi vplivov na okolje in prebivalstvo uvrščena v najvišjo sedmo stopnjo.  Po podatkih Mednarodne agencije za atomsko energijo so vse jedrske elektrarne od začetka njihovega delovanja do danes skupaj dosegle 18.052 let obratovanja. Danes jih v različnih državah sveta obratuje 452. V komercialnem obratovanju jedrskih elektrarn so se zgodili tudi neljubi dogodki oziroma nesreče. Ti dogodki so poleg svojih negativnih učinkov pomenili tudi razvoj jedrske industrije. “Nesreča v Černobilu je bila spodbuda za večje povezovanje ter prenos znanja in izkušenj med operaterji jedrskih elektrarn v skupni odgovornosti za globalno jedrsko varnost,” so jasni na NEK.

FOTO: Filip Pratnekar, facebook

NEK opremljena s fizičnimi pregradami v primeru uhajanja radioaktivnih snovi

Jedrska energija je posebna zaradi svojih specifičnih lastnosti in tveganj, ki jih prinaša. Ima izjemen energijski potencial na majhnem prostoru, a je vir radioaktivnega sevanja, ki omogoča zaostalo toplotno energijo, tudi ko je elektrarna zaustavljena.

Tehnološka zasnova NEK z zaporednimi fizičnimi pregradami preprečuje, da bi radioaktivne snovi primarnega sistema uhajale v okolje. Različni podvojeni varnostni sistemi, ki omogočajo tudi samodejno zaustavitev reaktorja, zagotavljajo potrebno ohlajanje reaktorske sredice po zaustavitvi in celovitost fizičnih pregrad. Sistemi in naprave, ki vsebujejo radioaktivne snovi, so v posebej varovanem in radiološko nadzorovanem območju elektrarne.

Zagotavljanje jedrske varnosti je v NEK prioriteta

Na Nuklearki Krško varnost dosegajo z “doslednim upoštevanjem predpisov in visokih industrijskih standardov, neodvisnim preverjanjem, dobro varnostno kulturo, samokritično presojo doseženega in primerjanjem z najboljšimi jedrskimi elektrarnami v svetu.” Najpomembnejši del strategije za zagotavljanje visoke varnostne ravni so stalna vlaganja v posodobitev opreme in procese elektrarne ter sistematično usposabljanje zaposlenih. “Zaposleni, opremljeni z ustreznimi znanji, sposobnostmi in veščinami ter ustreznimi vrednotami, so eden ključnih dejavnikov jedrske varnosti, a tudi stabilnosti in uspešnosti, zato v NEK skrbimo za njihov celovit razvoj,” so dejali.

Kaj pa v primeru naravnih katastrof?

Od leta 83, ko je Nuklearka Krško pričela obratovati, pa do danes so izpeljali skoraj 1000 tehnoloških izboljšav, zadnja leta pa je najpomembnejši in tudi v vseh pogledih najzahtevnejši Program nadgradnje varnosti.  Program je povezan z odločitvijo za dolgoročno obratovanje elektrarne in dopolnjen z izkušnjami po jedrski nesreči na Japonskem. Potrdila ga je Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost.

Vključuje vgradnjo dodatnih varnostnih sistemov za zagotavljanje hlajenja sredice v reaktorju in izrabljenega goriva, ki pomenijo še večjo odpornost elektrarne na izredne naravne in druge malo verjetne dogodke, kot so ekstremen potres, poplava in padec letala. Program je bil zaradi potrebnega časa za projektiranje, procesa naročanja, izdelave opreme, pridobitve dovoljenj ter dejstva, da so bile in bodo vse priključitve na obstoječe sisteme izvedene med rednimi remonti, razdeljen na tri faze. Prva je bila v letu 2013 zaključena, druga in tretja faza še potekata.

“Cilj NEK-a je, da program zaključimo do konca leta 2021. Po končanem Programu nadgradnje varnosti bo NEK po varnostnih merilih primerljiva z novimi elektrarnami.”

Varnostni sistem deluje tudi ob izgubi elektrike

V okviru prve faze so v zadrževalni hram vgradili pasivne avtokatalitčne peči za uravnavanje vodika v zadrževalnem hramu, ki omejujejo koncentracijo eksplozivnih plinov, vgradili pa so tudi in sistem pasivne razbremenitve zadrževalnega hrama. Ta zagotavlja minimalen izpust (manj kot 0,1 odstotka) radioaktivnih cepitvenih produktov sredice v okolje tudi za primer malo verjetne težke nesreče. Oba sistema delujeta pasivno in torej tudi pri celotni izgubi izmeničnega napajanja elektrarne.

Druga faza s številnimi varnostnimi ventili bo zaključena še letos

Drugo fazo bodo skoraj v celoti zaključili letos. V tehnološkem delu elektrarne so že bila vgrajena protipoplavna vrata in zagatnice, ki bi tudi ob porušitvi nasipov na reki Savi zaradi potresa in posledične poplave platoja elektrarne zagotavljale varnost zgradb. Poteka še projekt nadgradnje operativnega podpornega centra, ki bo s povečanjem zmogljivosti obstoječega podzemnega zaklonišča in novim dizelskim generatorjem zagotovil pogoje za dolgoročno delo in bivanje osebja, ki je potrebno za obvladovanje težke nesreče.

Vzpostavljeno je dolgoročno hlajenje reaktorskega hladilnega sistema in zadrževalnega hrama z dodatnimi črpalkami; te omogočajo kroženje hladila prek izmenjalnika toplote, ki se hladi z mobilno opremo. Z vgradnjo fiksnega pršilnega sistema in cevovodov, ki omogočajo  hitro spojitev z mobilnim izmenjalnikom toplote, je zagotovljena dodatna možnost hlajenja bazena za izrabljeno gorivo. Ključni projekt te faze je vgradnja pomožne komandne sobe, ki bo omogočala nadzor dodatne opreme iz Programa nadgradnje varnosti, neodvisno instrumentacijo za nadzor težkih nesreč ter prestavitev in nadgradnjo funkcij zaustavitvenih panelov za zagotavljanje dolgoročnega ohlajanja elektrarne do varne hladne zaustavitve ob nezmožnosti bivanja obratovalne ekipe v komandni sobi.

V tretji fazi gradnja posebne stavbe z dodatnimi rezervoarji vode

Tretja faza, za katero so leta 2017 začeli s projektiranjem, obsega izgradnjo nove, posebej utrjene zgradbe, v kateri bodo nameščeni dodatni rezervoarji hladilne vode in dodatni varnostni sistemi za vbrizgavanje vode v reaktorski hladilni sistem oziroma zadrževalni hram in oba uparjalnika za primer nedelovanja obstoječih sistemov. Po pridobljenih dovoljenjih se je gradnja že začela.  Del te faze je tudi pomembna varnostna nadgradnja začasnega skladiščenja izrabljenega goriva. Uvedba suhega skladiščenja v odpornih, neprepustno zaprtih zabojnikih prav tako predstavlja prehod od aktivnih rešitev k pasivnim, kar pomeni, da za zagotavljanje hlajenja ni treba nobene dodatne naprave, sistema ali energenta. S tem je zagotovljena še večja varnost.