Z letošnjim septembrom bo slovenski med z zaščiteno geografsko označbo opremljen z novo funkcionalnostjo – QR-kodo, ki potrošnikom omogoča neposreden dostop do podatkov o pridelovalcu. Gre za tehnološko nadgradnjo, ki po mnenju Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) krepi zaupanje, zmanjšuje tveganje ponarejanja in izboljšuje informiranost kupcev.
Tehnološka rešitev, ki krepi zaupanje in varnost ter povečuje informiranost potrošnika
QR-koda bo razkrivala ključne informacije o medu in njegovem pridelovalcu: ime in lokacijo čebelarja, leto vključitve v shemo kakovosti, podatke o opravljenih nadzorih in izobraževanjih ter povezavo do spletne strani čebelarstva.
"Ta tehnološka rešitev krepi zaupanje in varnost ter povečuje informiranost potrošnika, hkrati pa dodatno zmanjšuje možnost zlorab in ponaredkov, ki so vse pogostejši na trgu z medom," so poudarili.
Kot so spomnili, je dobra čebelarska praksa v Sloveniji predpogoj, da čebelarji pridelujejo med, ki ustreza višjim kriterijem kakovosti, kot jih opredeljuje evropska direktiva o medu, piše STA.
Med, ki se odlikuje po višjih kakovostnih standardih
Pomembno vlogo pri zagotavljanju in prepoznavanju kakovosti pa imajo tudi evropske sheme kakovosti, ki potrošnikom jamčijo poreklo, sledljivost in nadzorovano kakovost medu. Slovenija ima štiri zaščitene vrste medu iz evropskih shem kakovosti: slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kočevski gozdni med, kraški med in istrski med z zaščiteno označbo porekla.
"Te vrste medu presegajo kakovostne zahteve, ki jih določa evropska direktiva o medu. Za vključitev v sheme kakovosti morajo čebelarji čebelariti v skladu z dobro čebelarsko prakso in redno opravljati nadzore neodvisnih kontrolnih organizacij. Takšen med se odlikuje po višjih kakovostnih standardih, med drugim tudi po nižji vsebnosti HMF in vode," so izpostavili pri ČZS.
HMF je naravna spojina, ki nastaja pri segrevanju živil s sladkorjem in je v medu kazalnik prekomerne toplotne obdelave ali predolgega skladiščenja. Nižja raven HMF tako pomeni višjo kakovost medu.
