Kot poroča N1 Slovenija, bodo v petek novoizvoljeni poslanci sedli v poslanske klopi, ob nastopu novih položajev pa se lahko nadejajo tudi višjih plač, kot so jih imeli njihovi predhodniki.  

Plačna reforma je stopila v veljavo že lani

Plačna reforma za zaposlene v javnem sektorju je sicer stopila v veljavo že v letu 2025. Številni javni uslužbenci so povišanje plač občutili kmalu po uveljavitvi reforme, med njimi so bili tudi direktorji, funkcionarji sodne veje oblasti, župani, predsednica države in nekateri drugi funkcionarji.

Premier Golob zadržal povišanje plač poslancev

Dosedanji predsednik vlade Robert Golob, je že pred sprejemom plačne reforme napovedal, da bodo iz povišanja sprva izvzeti funkcionarji zakonodajne in izvršilne veje oblasti, saj  je želel, da se plače povišajo šele ob koncu mandata aktualne vlade.

Prva povišica že letos junija

Višje zneske na računih bodo tako funkcionarji izvršilne in zakonodajne veje oblasti prejeli prvič šele 1. junija letos, nato pa se jim bo zvišala še 1. decembra 2026, 1. julija 2027 in 1. januarja 2028.

Skok plač bo dokaj znaten

Zaradi zadržanja povišanja plač, si poslanci lahko obetajo precejšen dvig pri izplačilu, saj naj bi bile osnovne plače poslancev že ob nastopu mandata višje za slabih 11 do 13 odstotkov. Poleg tega so se vse plače v javnem sektorju s 1. aprilom zvišale še za 0,9 odstotka zaradi delne uskladitve z inflacijo, na podlagi formule, ki je bila predvidena s plačno reformo.

Funkcionarjem zakonodajne in izvršilne veje oblasti se do 2028 obeta še več povišic

Kot še poroča N1 Slovenija, poslanci na plačni lestvici, ki jo je prinesla reforma plačnega sistema, ostajajo razvrščeni med 56. in 63. plačnim razredom, a bodo vrednosti teh plačnih razredov višje kot v preteklosti. Po uveljavljenih dosedanjih in prihodnjih dvigih v okviru plačne reforme bodo leta 2028 glede na danes višje za od 45 do 55 odstotkov.

Kako bodo zaslužili tisti v najvišjem plačnem razredu?

V najvišjem plačnem razredu je predsednik oziroma predsednica državnega zbora. Kdor bo v petek postal ali ostal na čelu vlade, si lahko obeta mesečno plačo 7.136 evrov bruto. Plača prvega med poslanci se bo nato zvišala še trikrat, zadnjič 1. januarja 2028, ko bo znašala predvidoma 8.900 evrov bruto, pri čemer pa še ni upoštevana delna uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin, do katere lahko pride leta 2027.

Največ je zaslužila odhajajoča predsednica Državnega zbora

Do konca mandata državnega zbora je najvišjo plačo prejemala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič s približno 6.500 evri bruto mesečno, v vrhu pa so ji z dobrimi 5.900 evri bruto sledili še podpredsednik DZ Danijel Krivec ter vodji največjih poslanskih skupin Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in Jelka Godec (SDS). Najnižja izplačila pa sta v zadnjih nekaj mesecih aktualnega državnega zbora prejemala Andrej Poglajen in Miha Kordiš, ki sta dobila okoli 4.260 evrov bruto.