Noveli zakona o urejanju prostora in gradbenega zakona, ki ju je DZ sprejel v četrtek, na eni strani racionalizirata postopke, na drugi pa omogočata, da bodo graditelji prej prišli do odgovorov mnenjedajalcev, pravi resorni minister Jože Novak. Novosti so med drugim tudi glede plačevanja komunalnega prispevka in objektov brez dokumentacije.

"Imamo oceno, da so sistemi z raznimi spremembami v preteklosti postali formalno zakomplicirani in nepregledni, nekateri postopki pa podvojeni ali celo potrojeni," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal minister za naravne vire in prostor Novak.

Vsebino združiti v en zakon

Kot je dodal, ocenjujejo, da bi bilo smiselno vsebino obeh zakonov znova urediti v enem, in sicer skupaj s principom zakona o varstvu okolja, kar da bi lahko naredili v naslednjem mandatu.

Noveli postavljata enotni 30-dnevni rok za izdajo mnenja. Če mnenje v roku ne bo izdano, bo lahko upravni organ mnenjedajalca pozval, naj v 15 dneh mnenje izda. Če ga ne bo, se bo štelo, da je podal pozitivno mnenje.

Medtem ko so se doslej vodili ločeni postopki v okviru presoje vplivov na okolje in prostorskega načrtovanja, pa so nosilci urejanja prostora isti, bodo po noveli zakona o urejanju prostora sedaj postopki združeni.

Za usklajevanje negativnih ali neusklajenih mnenj državnih nosilcev urejanja prostora k predlogom občinskih in državnih prostorskih načrtov bo lahko minister ustanovil posebno delovno skupino. "To je bistvena sprememba od prej zakonsko določenih raznih skupin, kjer minister ni mogel vplivati in so bile občine prepuščene same sebi. To (novo) prakso smo že s pridom uporabili pri obnovi po poplavah," je dejal Novak.

Po izkušnji z obnovo po poplavah novela uvaja tudi t. i. ciljno spremembo občinskega prostorskega načrta (OPN). Uporabiti jo bo mogoče za primere, ko se ureja manjše območje, do 5000 kvadratnih metrov, denimo za skupino objektov, tako da se ne spreminja celotnega OPN. Mnenja, izdana v postopkih sprejemanja takšnega načrta, se bodo lahko uporabila pri izdaji gradbenih dovoljenj na tem območju.

Določeno je tudi, da za protipotresne sanacije stavb na območjih, kjer so možni rušilni potresi, ne bo treba spreminjati OPN, če bo šlo le za povečanje bruto površine stavbe - s širitvijo zidov navzven. V primerih, ko se bo s protipotresno sanacijo povečala tudi neto površina, npr. s povečanjem oboda za nove balkonske površine ali novo etažo, pa se bo lahko uporabilo ciljno spremembo OPN. OPN tudi ne bo treba spreminjati pri gradnji dvigal k objektom ali dodatnih stopnišč.

Brez dajatve za komunalni prispevek pri enostavnih objektih brez priključkov

Več novosti je glede komunalnega prispevka. Po novem se komunalnega prispevka ne bo plačevalo za enostavne objekte, ki so pomožni objekti - torej nimajo samostojnih priključkov za vodo, kanalizacijo, elektriko - ter za javna najemna stanovanja gasilske objekte in objekte za zaščito in reševanje. Komunalni prispevek bo sicer treba plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja.

Po novem pravice graditi ne bo več treba dokazovati za nadzemne dele obstoječih objektov, na katere se z nameravano gradnjo ne bo posegalo. Do težav glede tega je prišlo po spremembi pravil glede katastra, ki kot mejo stavbe ne določajo več zunanjega oboda zidu, ampak najbolj izpostavljen del stavbe, kar je običajno streha. Posebej v mestih je to pomenilo, da stavbe segajo tudi nad javne ceste, torej so morali pri delih na stavbah pridobiti tudi pravico graditi nad javno cesto, kar pa ni možno.

Izdaja uporabnega dovoljenja

Medtem ko je domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po dosedanjem zakonu veljala za objekte, zgrajene pred letom 1968, bo po novem za objekte zgrajene pred letom 1995. Domneva bo veljala tudi za vse objekte, zgrajene v okviru programa popotresne sanacije v Posočju, ter enostanovanjske stavbe, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje do leta 2003.

Ne gre za legalizacijo, ampak za ureditev stanja. Gre namreč za objekte, za katere lastniki ne morejo predložiti gradbenega dovoljenja, a iz posrednih dokazov izhaja, da je bilo izdano. V letu 1995 je prišlo do ločitve občin na občine in upravne enote in marsikje se arhivov ni preneslo, je pojasnil minister. Poudaril je, da bo šlo za domnevno izdanega dovoljenja, s katero se ne bo potrjevalo potresne varnosti objekta ali izkazovalo izpolnjevanja bistvenih zahtev.

Legalizacija objektov brez gradbenega dovoljenja

Ministrstvo ni nadomestilo 146. člena gradbenega zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, omogočal pa je izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja za objekte, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji v njem ter se po 1. januarju 2005 niso spremenili in zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep.

Po Novakovih besedah gre za okoli 1700 primerov, ki se bodo sedaj lahko vodili po postopkih za redno legalizacijo, ki jo določa 145. člen zakona. Kot doslej je določeno, da je moral biti objekt vsaj v grobem zgrajen pred uveljavitvijo prvotnega zakona (novembra 2017), bo pa po novem mogoče postopek začeti, če bo zahteva za izdajo odločbe o legalizaciji vložena najkasneje do konca leta 2030 (doslej je bilo določeno, da je morala biti ta zahteva vložena v petih letih po uveljavitvi zakona).

Za nelegalne objekte, zgrajene po novembru 2017, zakon ne predvideva nobenih postopkov legalizacije. Zanje bo tako treba izvesti vse redne postopke za pridobitev dovoljenja ter plačati tudi nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora.