Konec decembra je bil sprejet novi Zakon o potrjevanju učnih gradiv (ZPUG), ki ureja potrjevanje učbenikov in delovnih zvezkov, ki jih uporabljajo učenci in dijaki v šolah. Vendar pa spremembe v zakonu razburjajo učitelje, založnike in del stroke, ti namreč opozarjajo na omejevanje strokovne avtonomije in netransparentno sprejemanje smernic, poroča Žurnal24.

Resen poseg v strokovno avtonomijo učiteljev, ki lahko vpliva na kakovost pouka

Na spletu je zakrožila tudi peticija glede novega zakona, ki je do sedaj zbrala že več kot 1100 podpisov. Avtorica peticije doc. dr. Mojca Ilc Klun, profesorica geografije in zgodovine opozarja, da novi zakon omejuje avtonomijo učiteljev pri izbiri učnega gradiva, o dovoljenih oblikah učnega gradiva pa odloča zunanja institucija. V kolikor določena učna gradiva ne bodo prepoznana kot potrebna, jih pristojni ne bodo vključili v smernice in potrdili, torej jih pri pouku učitelji ne bodo mogli uporabljati.

"Odločanje o učnih gradivih brez vključevanja učiteljev in širše strokovne javnosti pomeni resen poseg v strokovno avtonomijo učiteljev ter lahko dolgoročno vpliva na kakovost pouka in izobraževalnega procesa. Zato vlagam peticijo proti novim smernicam v 2. odstavku 3. člena ZPUG," zapisuje Klunova.

Sporni člen Zakona o potrjevanju učnih gradiv, zaradi katerega je bila vložena peticija, se glasi: "Pristojni strokovni svet potrdi učno gradivo, ki se na podlagi ocene potreb v skladu s smernicami pristojnega zavoda iz 28. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23, 22/25 – ZZZRO-1 in 48/25) lahko uporablja za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela in izpolnjuje zakonsko določene standarde kakovosti." (pisrs.si, ZPUG)

Klunova dodaja, da predlog zakona ni bil objavljen na portalu e-Demokracija, s čimer je bila javnosti onemogočena možnost razprave in podaje pripomb, zakon pa je bil nato sprejet v izjemno kratkem času in brez širšega dialoga. "Takšen postopek daje vtis načrtnega izogibanja odprti in kritični razpravi, ne zgolj proceduralne pomanjkljivosti. Pri tem učitelji – torej tisti, ki bodo smernice v praksi izvajali in zanje nosili odgovornost – niso bili vključeni ne v pripravo, ne v pregled, ne v evalvacijo predlaganih rešitev," pojasnjuje. 

Omejevanje učnih gradiv pomeni tudi več dodatnega dela za učitelje in šole

Opozarja, da bodo, v kolikor bodo smernice uveljavljene v kakršni koli obliki, ki bistveno zožuje današnjo raznolikost izbire učnih gradiv, to občutili tako učitelji kot učenci. "To ne pomeni priznanja učiteljske strokovnosti, temveč prej opravičilo za postopno razgradnjo sistema podpore in prenos velike odgovornosti na posameznike," pojasnjuje Klunova. 

"O izbiri učnega gradiva za svoje učence naj odločajo učitelji oziroma strokovni aktivi, kot je to veljalo doslej – na podlagi strokovne presoje, v sodelovanju s starši."

[[image_1_article_85412]]

Hkrati omejevanje izbire učnih gradiv pomeni tudi več dodatnega dela za učitelje in šole, več fotokopiranja, več administrativnih obveznosti ter več možnosti za nesporazume in napetosti med učitelji in starši, dodaja. To pomeni, da bi učitelji bili prisiljeni v obsežno in časovno zahtevno pripravo lastnih učnih gradiv, delovne liste pa bi pogosto bili primorani pripravljati v prostem času, kar bi ob dodatnih obremenitvah neizogibno vplivalo na kakovost poučevanja.  

Kdo so strokovnjaki in kako so bile oblikovane smernice, ni jasno ne učiteljem, ne založnikom, ne staršem

Na Zavodu RS za šolstvo so za Žurnal pojasnili, da so smernice še vedno v pripravi, a da jih v skladu z ZPUG pripravi pristojni javni zavod na podlagi ocene potreb po učnih gradivih, se pravi Zavod za šolstvo sam. O uporabi učbenikov, delovnih zvezkov in drugih gradiv pri posameznih predmetih bi naj odločali v skladu z usmeritvami Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter na podlagi podatkov, pridobljenih maja 2025 od predmetnih kurikularnih komisij za osnovno šolo in gimnazijo. 

Z utemeljitvami Zavoda za šolstvo pa se založbe ne strinjajo, na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje so se namreč obrnili tudi v Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS.

Po njihovem mnenju veljavna zakonodaja že jasno določa postopke potrjevanja učnih gradiv, ministrstvo pa z dodatnimi omejitvami presega svoja pooblastila. Očitajo mu kršitve prava EU, omejevanja prostega pretoka blaga in kapitala ter netransparentno sprejemanje zakonodaje, na ministrstvu pa vse očitke zavračajo. Založba Rokus Klett je vložila pobudo za oceno ustavnosti ZPUG, saj ob sprejemu zakona smernice niso bile znane, opozarjajo pa tudi na poseg v strokovno avtonomijo učiteljev in svobodno gospodarsko pobudo. "Kdo so strokovnjaki in po kakšni metodologiji so bile [smernice] oblikovane, ni jasno ne učiteljem ne založnikom, ne staršem," navajajo.

Pri nekaterih predmetih smernice ne predvidevajo nobenega učnega gradiva, kar odpira vprašanje izvedljivosti kakovostnega pouka. Kot pravijo na Zavodu, strah pred množičnim fotokopiranjem starih gradiv ni utemeljen in zatrjujejo, da presoja, da pri nekaterih predmetih učno gradivo ni potrebno, temelji na strokovnih izkušnjah. Nekateri ravnatelji bi naj sicer že napovedali omejitve fotokopiranja zaradi stroškov, kar bi lahko pomenilo, da bodo učenci morali snov prepisovati oziroma izdelovati lastna gradiva. Kot pravijo pri Založbi Rokus Klett, bi to lahko privedlo do poglobitev razlik med učenci, saj so nekateri pri izdelavi lastnih gradiv bolj uspešni kot drugi, prikrajšani pa bodo predvsem učenci s posebnimi potrebami.