Kljub temu, da bi zakon odpravil neustavne ukrepe, se pri podpornikih poraja vprašanje, ali je skrajšan postopek res primeren pri tako pomembnih zakonih.

Po tem, ko je aktualni premier izpostavil, da želijo spremembe novele zakona o nalezljivih boleznih obravnavati in sprejeti še pred parlamentarnimi počitnicami, je danes postalo jasno, da bo obravnavan že prihodnji teden. Obravnavan bo po skrajšanem postopku, kar se nekaterim zdi nujno, spet drugim sporno. Preverili smo, kaj novi predlog dejansko prinaša.

Predlog bo obravnavan na pobudo koalicije

Da bo predlog obravnavan po skrajšanem postopku in to že prihodnji teden, je danes sklenil kolegij predsednice DZ. Predlog, s katerim želijo odpraviti ugotovljeno neustavnost dela zakona, so v DZ vložili poslanci koalicije in sicer poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Predlagana zakonodaja sledi rešitvam, ki so jih pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, dodanih je le nekaj nomotehničnih popravkov.

Sprejem novele velja za eno glavnih prioritet vlade, v duhu ponavljajočih se zagonov epidemije bo dokument namreč ključen za pripravo nove covidne strategije. 

Kljub podaji predloga pa se s skrajšano obravnavo niso strinjali trije poslanci SD. Primernejša bi bila obravnava po rednem postopku, meni Meira Hot iz vrst SD. Svojega podpisa predlogi zato ni prispevala, prav tako pa ga nista prispevala Damijan Zrim in Bojana Marušič.

V kolikor bi predlog obravnavali po rednem postopku, bi o njem ponovno pripravili javno predstavitev, svoje mnenje pa bi lahko podala tudi javnost oziroma državljani. To bi po mnenju Hotove zakonu dalo večjo legitimnost. Da je skrajšan postopek slaba ideja predvsem zaradi izključitve javnosti, se strinja tudi Gregor Kos, predstavnik iniciative Za zdravo družbo.

Takrat vložena novela je zakonodajno pot sklenila po javni predstavitvi mnenj na pristojnem odboru, saj je kmalu za tem osmi sklic DZ sklenil svoj mandat.

Cilj je odpraviti neskladja z zakonom

Cilj zakona je v čim krajšem roku odpraviti neskladje 39. člena zakona o nalezljivih boleznih z ustavo, ki ga je pred dobrim letom ugotovilo ustavno sodišče. DZ je sicer naložilo, da mora neskladnosti odpraviti v roku dveh mesecev.

Predlog določa, kdaj oziroma pod kakšnimi pogoji se lahko sprejemajo ukrepi na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih:

opredeljuje namene, vrste in obseg ukrepov, pogoje in postopek za uvedbo ter podaljševanje veljavnosti ukrepov in njihovo maksimalno trajanje.

Ukrepi bi se odrejali postopoma, na podlagi intenzivnosti njihovega poseganja v človekove pravice in temeljne svoboščine, vse z namenom uresničevanja pravice do zdravja in življenja.

Novost predloga je v poudarjeni vlogi državnega zbora, saj predvideva intenzivnejši in strožji parlamentarni nadzor nad ukrepi, ki jih sprejema vlada v izjemnih situacijah zdravstvenih kriz, poroča STA

Predvideno je tudi, da minister za zdravje ustanovi strokovno skupino za oblikovanje strokovnih ocen. “Predlog uvaja obveznost, da se strokovna ocena, skupaj z njeno obrazložitvijo, objavi v uradnem listu,” še piše v poglavitnih rešitvah danes vloženega predloga novele.

V nasprotju z objavami, ki so se pojavljale v nekaterih medijih, novela ne predvideva kazni v višini 400 – 4000 evrov in kazni za organizatorje morebitnih shodov, temveč omenjene kazni odpravlja, so namreč neustavne.

Dnevni red seje, ki bo na sporedu naslednji teden, sicer obsega 40 točk. Velika večina jih predstavljajo predlogi opozicije, vloženi že takoj po ustanovni seji novega sklica DZ, o katerih bodo poslanci opravili splošno razpravo. Na dnevnem redu pa je tudi predlog SDS za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija.