Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je določila, da se bo 1. septembra začelo zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Podpise bodo zbirali do 5. oktobra.

Pobudo vodi Aleš Primc, cilj je 40.000 podpisov

Pobudo za referendum vodi Aleš Primc s skupino nasprotnikov zakona. Ti so že 25. julija vložili 15.000 podpisov za začetek postopka. Mnenja so, da zakon nesprejemljivo zmanjšuje število bolnikov. Za razpis referenduma morajo zbrati skupno 40.000 podpisov.

Pravne določbe glede zbiranja podpisov

Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi določa, da se podpisi ne zbirajo med 15. julijem in 31. avgustom. Zato se zbiranje začne šele 1. septembra. Zahtevo za razpis referenduma morajo pobudniki vložiti najpozneje sedmi dan po izteku roka za zbiranje podpisov. Državni zbor pa mora referendum razpisati v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve.

Referendum uspe, če proti zakonu glasuje petina volivcev

Zakon bo na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, in hkrati najmanj petina vseh volilnih upravičencev.

Pobudniki: zakon je nehuman in protiustaven
Nasprotniki zakona trdijo, da je zakon krivičen in nehuman. Opozarjajo na domnevno kršitev ustave, saj naj bi zakon posegal v nedotakljivost človekovega življenja. Po njihovem mnenju bo zakon ustvaril pritisk na bolnike in starejše, da izberejo končanje življenja.

Vsebina zakona: pravica do pomoči pri končanju življenja

Državni zbor je zakon sprejel 18. julija, po vetu DS pa znova potrdil 24. julija. Zakon določa, da ima polnoletni bolnik, ki neznosno trpi zaradi hude neozdravljive bolezni ali trajne okvare, pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

To pravico lahko uveljavlja le, če so bile vse možnosti zdravljenja izčrpane, stanje pa se ne more izboljšati. Duševna bolezen sama po sebi ne more biti razlog za uveljavitev te pravice.

Strogi postopki in nadzor

Postopek se začne pri osebnem zdravniku. Če bolnik po drugem pogovoru z zdravnikom vztraja, vloži uradno vlogo. Zdravnik jo skupaj s svojim mnenjem posreduje komisiji. Bolnik sam izbere način vnosa učinkovine in jo tudi sam vključi v telo.

Srebrna nit: Zakon varuje človekovo dostojanstvo

Društvo Srebrna nit, ki je pred časom vložilo podoben predlog zakona, pozdravlja sprejetje novega zakona. Opozarjajo, da zakon vključuje stroge varovalke, večstopenjski postopek in nadzor, ki preprečujejo zlorabe.

Zgleduje se po državah z uveljavljenimi praksami

Podobne zakone imajo že Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Španija in Avstrija. Nobena od teh držav ne beleži sistemskih zlorab. Nasprotno – zakoni varujejo dostojanstvo in svobodo odločanja posameznika.

Referendumska pot: od neuspešnega predloga do novega zakona

Prvotni predlog zakona, ki ga je s podporo volivcev vložilo društvo Srebrna nit, je bil marca lani v DZ zavrnjen. Na posvetovalnem referendumu junija 2024 pa je 54,89 % volivcev glasovalo za ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Skupina poslancev, ki jo vodi Tereza Novak iz Gibanja Svoboda, je nato vložila novo zakonsko besedilo, ki pojma evtanazija več ne uporablja.