Z današnjim dnem so se začele uporabljati določbe zakona o tujcih, ki kot pogoj za dovoljenje za stalno prebivanje tujcev določajo znanje slovenskega jezika na osnovni ravni. Za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine pa je od danes pogoj znanje iz slovenskega jezika na preživetveni ravni. Osnovna raven je raven A2 skupnega evropskega jezikovnega okvira. Preživetvena raven pa je temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku, omejeno na preproste, predvidljive, vsakodnevne situacije, v katerih je izražanje rutinsko in se ponavlja, so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve.
Pogoj izpolnjuje tudi tujec, ki je nepismen
Kot so navedli, se šteje, da polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni, če predloži potrdilo o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vsaj vstopni ravni, kot je določena s skupnim evropskim jezikovnim okvirom. Tako za izpolnjevanje pogoja znanja slovenščine na preživetveni in kot osnovni ravni pa se šteje tudi, če je tujec sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe v Sloveniji, ki se izvajajo v slovenskem jeziku in omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe, ali je končal šolanje na kateri koli stopnji v Sloveniji oziroma osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, ali če je starejši od 60 let.
Pogoj znanja iz slovenskega jezika na preživetveni oziroma osnovni ravni izpolnjuje tudi tujec, ki je nepismen, se pa govorno sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini. Pogoja znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine ni treba izpolnjevati polnoletnemu družinskemu članu tujca, ki je imetnik modre karte Evropske unije, dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav, višjega in visokega šolstva, dovoljenja za prebivanje, ki ga je zaradi opravljanja raziskovalnega dela izdala druga država članica EU, enotnega dovoljenja za osebo, premeščeno znotraj gospodarske družbe, ali dovoljenja za začasno prebivanje, če je to v interesu Slovenije.
Neformalni program se je začel izvajati julija
Za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje pa pogoja znanja slovenskega jezika ni treba izpolnjevati tistim tujcem, ki se jim dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda pred potekom petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja v Sloveniji. Pogoja znanja slovenščine na preživetveni in osnovni ravni ni treba izpolnjevati tudi tujcem, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo sporazumevanje, niso sposobni opraviti izpita v zahtevani obliki. Preizkus znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni izvajajo izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika.
Tujcem sta na voljo brezplačen program učenja slovenskega jezika na preživitveni ravni in prvo opravljanje preizkusa znanja. Neformalni program, ki obsega 180 ur, po potrebi pa še dodatnih 60 ur, se je začel izvajati julija in je vključil že čez 300 oseb, so pojasnili na ministrstvu. Preizkus znanja slovenskega jezika na osnovni ravni lahko tujci opravijo v ustanovah, ki izvajajo javno veljavni program izobraževanja slovenščina kot drugi tuj jezik. Tujci se lahko prvega preizkusa udeležijo brezplačno. Prav tako pa jim je na voljo tudi brezplačni program učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe v obsegu 180 ur, v letošnjem letu ga je obiskovalo že več kot 2500 udeležencev, so še navedli na ministrstvu.
STA
