Ob tem so pripravili tudi predlog prenove glavarinskih količnikov. Zagotavljajo, da minimalne obremenitve ambulant, ki so izražene s temi količniki, ne bodo večje.
Od 1. januarja predvidevajo nove usmeritve
Prenovo in uveljavitev modela financiranja ambulant družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja z novimi glavarinskimi količniki do 1. januarja prihodnje leto predvidevajo usmeritve zdravstvene politike za leto 2025 in 2026. Smernice so pripravili na ministrstvu za zdravje.
Na družbenih omrežjih so se nedavno pojavile informacije, da naj bi bili po uveljavitvi sprememb družinski zdravniki in pediatri dolžni opredeliti za okoli 20 odstotkov dodatnih pacientov. "Takšne interpretacije so povsem napačne in neresnične," so na ZZZS zapisali na spletni strani.
Čeprav na ZZZS v sodelovanju z ministrstvom za zdravje prenovljen model plačevanja omenjenih ambulant še pripravljajo, pa so zagotovili, da minimalnih obremenitev zdravnikov, ki so izražene z glavarinskimi količniki ne bodo spreminjali.
Glavinski količniki ne odražajo realnega stanja
Glavarinski količniki opisujejo obremenjenost družinskih zdravnikov in pediatrov, a ne predstavljajo števila bolnikov, ki so opredeljeni pri zdravniku. Vrednost količnika na bolnika namreč odraža predvidevanje, kako pogosta in zahtevna bo njegova obravnava. Najstarejši in najmlajši bolniki so tako trenutno bolj "obteženi" oziroma vredni več količnikov.
Meja, ko lahko posamezni družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni zavrne opredeljevanje dodatnih pacientov, je trenutno postavljena pri 1895 glavarinskih količnikih. V novem modelu bo po napovedih meja pri 1348 količnikih, kar po zagotovilih ZZZS predstavlja ekvivalent zdajšnji meji. "Tisti zdravniki, ki danes presegajo 1895 količnikov, tudi v novem modelu praviloma presegajo 1348 količnikov in obratno," so poudarili na zavodu.
Trenutno so količniki razdeljeni v sedem starostnih skupin
Trenutno glavarinske količnike določajo po starosti pacientov. Pacienti so razdeljeni v sedem starostnih skupin. V drugi skupini so denimo otroci, stari od enega do šest let, v peti pa odrasli, stari od 50 do 64 let. V predlogu sprememb starostne skupine niso več predvidene, pač pa je za vsako starost predviden drugačen količnik, ki je obenem drugačen tudi za moške in za ženske.
Družinski zdravnik in podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Rok Ravnikar je za STA poudaril, da se strinja z nujnostjo prenove glavarinskih količnikov. Meni pa, da bi bilo treba pri izračunu količnikov poleg starosti in spola upoštevati še druge dejavnike, denimo socialno-ekonomske. Določanje količnikov zgolj na podlagi starosti in spola je po njegovem mnenju premalo za določitev vseh dimenzij zdravja in bolezni, ki predstavlja zahtevnost dela posamezne ambulante. Dodatno obremenjevanje ambulant družinske medicine, ki ga na ZZZS torej zanikajo, bi bilo po njegovih besedah neutemeljeno in nespametno.
Napovedano nagrajevanje ambulant
Na ZZZS so ob tem za STA napovedali tudi finančno nagrajevanje tistih ambulant, ki bodo opredelile dodatne paciente in tako dosegle večje vrednosti glavarinskih količnikov. Nagrajevanje ambulant, ki bodo opredeljevale več pacientov od meje za odklanjanje, bo po oceni zavoda vsako leto stalo 4,5 milijone evrov.
Hkrati pa bodo postavili tudi zgornjo mejo glavarinskih količnikov, nad katero dodatnih glavarinskih količnikov ambulanti ne bodo plačali. Zgornja meja financiranja bo v novem sistemu glavarinskih količnikov postavljena pri 2426 količnikih. Po trenutnem sistemu bi bila zgornja meja pri 3410 glavarinskih količnikih. Trenutno jo po podatkih ZZZS presega okoli štiri odstotke ambulant družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja.
