Bolniška odsotnost bo v prihodnje pod strožjim nadzorom. Zdravniki bodo morali ob izdaji bolniškega lista natančno določiti, kaj bolnik med okrevanjem lahko počne: ali mora ostati doma, ali se sme gibati na prostem, ali mu je dovoljena kakšna druga aktivnost.

Spremembe in dopolnitve pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja predvidevajo, da bodo morali osebni ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela, ki so jih pojasnili bolniku, tudi zapisati v njegovo zdravstveno dokumentacijo. Ana Vodičar iz ZZZS pojasnjuje, da je zapis koristen za bolnike, piše STA.

Ste vedeli, da lahko zdravniki svetujejo aktivni stalež?

Spremembe in dopolnitve pravil, o katerih je danes prvi pisal Dnevnik, je septembra sprejela skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), soglasje pa mora podati še ministrstvo za zdravje. V primeru, da bo ministrstvo z njimi soglašalo, bodo začele veljati 15 dni po objavi v uradnem listu.

Vodičar je danes pojasnila, da že vrsto let velja, da mora zdravnik dati navodila o ravnanju med bolniškim staležem. "To pomeni, da mu odredi, ali mora delati kakšne vaje ali zanj velja režim tako imenovanega strogega počitka ali mogoče celo obratno. So primeri, ko zdravniki svetujejo tako imenovani aktivni stalež, torej da se bolnik giba, da gre na sprehode in podobno," je povedala v izjavi za medije. Sprememba pravil pa zdaj predvideva, da bo ta režim treba zapisati v zdravstveno kartoteko pacienta.

Bolniku bo jasno, kakšne so njegove dolžnosti in omejitve

Po njenih besedah je to pomembno, ker kršitev pravil gibanja v času bolniškega staleža lahko pomeni določene sankcije za bolnika. Če laični kontrolor ZZZS ugotovi, da je nekdo v času bolniškega staleža opravljal pridobitno delo, lahko ne dobi nadomestila plače, če je kršil režim gibanja pa se lahko nadomestilo plače zadrži. Sankcije obstajajo tudi po delovnopravni zakonodaji, in sicer če detektiv, ki ga pošlje delodajalec, ugotovi kršitev režima gibanja, lahko sledi postopek izredne odpovedi delovnega razmerja.

"Zapis je predvsem pomemben z vidika bolnika, da so jasno razvidne njegove dolžnosti, omejitve, kaj lahko počne, česa ne sme, da v prihodnje ne pride do kakšnih težav," je dodala.

Zdravnik mora jasno napisati, kaj je pacientu odobril

Na ZZZS pa so dodatno pojasnili, da je osebni zdravnik edini, ki v primeru bolniškega staleža razpolaga s podatkom o režimu gibanja, ki ga je odobril bolniku. "Zato si delodajalec le pri njem lahko zagotovi ustrezne informacije za izvajanje nadzora nad tem, ali delavec ustrezno izpolnjuje tudi svoje obveznosti iz delovnega razmerja," so sporočili. Tudi če o bolniškem staležu odloča imenovani zdravnik ZZZS oziroma zdravstvena komisija ZZZS, ima delodajalec pravico, da podatek o režimu zahteva od osebnega zdravnika.

Dodali so, da mora zdravnik zapisati predvsem, če je pacientu odobril odhod izven kraja prebivanja, če mu je odobril odhod v tujino ter morebitna priporočila in omejitve glede telesne aktivnosti.

Strožje sankcije, če je v času bolniškega staleža opravljal pridobitno delo

Spremembe in dopolnitve pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja sicer predvidevajo tudi več drugih sprememb, ki se med drugim nanašajo na galenska in magistralna zdravila, medicinske pripomočke in zadržanost od dela.

Upravni odbor ZZZS je vladi predlagal tudi spremembo dveh členov zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Predlagajo strožje sankcije, če se ugotovi, da je zavarovanec v času bolniškega staleža opravljal pridobitno delo, in strožje urejanje režima gibanja v času bolniškega staleža, in sicer da odhod v tujino med bolniškim staležem odobri imenovani zdravnik ZZZS.

Večje omejitve gibanja?

V ZZZS so razmišljali tudi, da bi v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja določili, da bi morali biti bolniki kljub aktivnemu režimu v določenem časovnem obdobju doma zaradi nadzorov ZZZS in delodajalca, je danes povedala Vodičar.

Zakonske spremembe bi torej bolj omejile gibanje bolnikov med bolniško odsotnostjo. Ti bi morali biti ob določenih urah dosegljivi na domačem naslovu, medtem ko bi bil odhod v tujino dovoljen le izjemoma, denimo zaradi zdravljenja.

Bi moral biti osebni pregled nujen za podaljšanje bolniškega staleža?

Vodičar je med predlogi, o katerih razpravlja ZZZS, naštela tudi, da bi predpisali, kdaj je osebni pregled posameznika nujen za odprtje ali podaljšanje bolniškega staleža. Menijo, da je osebni pregled nujen, kadar bolniška že traja nekaj časa oziroma preden pošljejo predlog za podaljšanje staleža na ZZZS.

Če bolnik ne bo upošteval zdravnikovih navodil, bi to lahko pomenilo izgubo nadomestila ali celo izredno odpoved delovnega razmerja.

Slovenija edina država brez omejitve trajanja bolniškega staleža

Spomnila je, da stroški za nadomestila plače v zadnjih letih izjemno naraščajo. Leta 2019 so znašali 380 milijonov evrov, lani 630 milijonov evrov, letos pa bodo dosegli 700 milijonov evrov. "Menimo, da je potrebno z resnostjo, odgovornostjo pogledati trenutno ureditev. Ne zato, da bi krčili pravice, ali bom rekla drugače, zato, da do krčenja pravic ne bi prišlo," je poudarila.

Ob tem je dodala, da je Slovenija je edina država brez omejitve trajanja bolniškega staleža v Evropski uniji. Več kot 10.000 oseb je v staležu več kot eno leto, več kot 1500 oseb je v staležu več kot tri leta, rekorder pa je odsoten že več kot 14 let.