Če bo predlog sprejet, se prosti dnevi, ki padejo na soboto ali nedeljo, ne bi več izničili, temveč bi se prenesli na naslednji delovni dan. Kot so zapisali v obrazložitvi, je v Sloveniji število dela prostih dni trenutno odvisno od "sreče" z razporeditvijo koledarja. Leto 2026 je na primer do delavcev precej neprijazno, saj kar nekaj praznikov pade na vikend.
"Če praznik pade na vikend, se prost dan ne sme kar izgubiti. Ljudem mora ostati vsako leto enako časa za počitek," poudarja poslanec Levice Milan Jakopovič. Po njegovem mnenju sedanja ureditev povzroča neenakost med leti, v nekaterih letih imamo namreč le 6 prostih dni med tednom, v drugih pa celo 10.
Kako bi to delovalo v praksi?
Če praznik (ki je hkrati dela prost dan) pade na soboto ali nedeljo, se dela prost dan avtomatično prestavi na prvi naslednji delovni dan, kar je praviloma ponedeljek. Če bi zakon obveljal, bi se nova pravila začela uporabljati 1. januarja 2027. Prvi tak primer bi doživeli že takoj na začetku tistega leta, saj 2. januar 2027 pade na soboto, kar pomeni, da bi bili po novem predlogu prosti še v ponedeljek, 4. januarja.
Predlagatelji izpostavljajo, da takšna ureditev ni nobena novost v Evropi. Podobne sisteme namreč že poznajo v Belgiji in Luksemburgu, kjer se prost dan z nedelje prenese na delovni teden.
Učinek na javne finance bi bil nevtralen
V Levici poleg tega ocenjujejo, da bi bil učinek na javne finance nevtralen. Čeprav bi bilo delovnih ur teoretično manj, bi podjetja in država pridobili na predvidljivosti. Stroške dela bi bilo lažje načrtovati, saj bi bilo število delovnih dni vsako leto fiksno. Poleg tega predlagatelji stavijo na pozitiven vpliv na turizem in zdravje delavcev, saj bi enakomerna količina počitka zmanjšala izgorelost in obremenitve zdravstvene blagajne.
Zakon je vložen po skrajšanem postopku, o njegovi usodi pa bodo poslanci odločali v prihodnjih mesecih.
