Napovedi za prihajajočo zimo 2025/2026 kažejo, da bomo letos pod vplivom vremenskega pojava La Niña, ki se je v tropskem Tihem oceanu že v celoti oblikovala in se še krepi. Gre za hladno fazo cikla ENSO, ki ima globalne posledice, od Amerike do Azije in Evrope. Po navedbah portala Severe Weather Europe lahko letos pričakujemo zanimive zimske vzorce, a tudi manj snega, kot bi si marsikdo želel.

Se bo zima končala že februarja?

La Niña običajno povzroči nižje temperature oceana in spremembe v zračnih tokovih, kar vpliva na vreme po vsem svetu. V Evropi se ti učinki pokažejo nekoliko posredno, predvsem skozi spremembe zračnih mas, ki prihajajo iz Atlantika in Arktike. Napovedi kažejo, da bo večji del celine to zimo prejel manj snega kot običajno, izjema pa bodo predvsem severni in gorski deli Evrope.

Modeli evropskega centra ECMWF in britanskega UKMO se v napovedih ujemajo: december in januar bosta verjetno bolj suha in milejša, z manj pogostimi snežnimi obdobji. Decembra napoved ne vidi scenarijev snežnih padavin, razen nekaj izjem v osrednjih in zahodnih delih Evrope. Tudi januarja je za večino zime napovedanih malo snežnih padavin.

Februar naj bi bil prav tako nadpovprečno topel, kar pomeni, da bi se lahko zima končala prej, kot smo vajeni. Marčevska napoved sneženja kaže na zgodnjo pomlad, je pa nekaj možnosti za povečano sneženje v delih srednje Evrope.

Nas zna sneg vseeno presenetiti?

Sneg po nižinah nas sicer zna presenetiti, saj meteorologi vseeno vidijo nekaj občasnih krajših izbruhov mraza. Dolgoročno napovedovanje vremena je težko in ne zajema vseh dejavnikov, zato se lahko zgodi marsikaj.

Meteorologi sicer pravijo, da bodo gorska območja kljub temu deležna snega, vendar bo tudi tam količina snežnih padavin verjetno pod dolgoletnim povprečjem.

Kaj to pomeni za zimo kot celoto?

Čeprav je La Niña pogosto povezana z močnejšimi zimami v Severni Ameriki, v Evropi ne prinaša nujno enakega učinka. Kot pojasnjujejo pri Severe Weather Europe, Evropa leži predaleč od izvora pojava, zato na naše zime vplivajo še drugi dejavniki, med njimi Severnoatlantska oscilacija (NAO) in razporeditev zračnih mas nad Arktiko.

Trenutni trendi kažejo, da bi lahko imeli milejšo, bolj vetrovno in manj snežno zimo, kar pomeni več sončnih dni, a tudi manj zimskega vzdušja.

Meteorologi omenjenega portala ob tem opozarjajo, da je dolgoročno napovedovanje vremena zapleteno, saj obstaja veliko dejavnikov, ki lahko vplivajo na sezonsko vreme. A zaenkrat se zdi, da nas v Evropi in Sloveniji čaka zima z manj snega, več toplih prehodov in občasnimi krajšimi izbruhi mraza - tistimi, ki bodo le za nekaj dni poskrbeli, da bomo spet občutili pravi zimski pridih.