V družbi Gen energija na podlagi niza študij potresne varnosti, opravljenih v zadnjih desetletjih, izpostavljajo, da parametri predvidene lokacije nove nuklearke v Krškem (Jek 2) omogočajo varno obratovanje in proizvodnjo energije. Bodo pa te parametre pri zasnovi reaktorja morali upoštevati trije potencialni ponudniki tehnologije.
Pomisleki glede seizmološke zmožnosti preloma Libna na območju
V Genu energije so ob nekaterih pomislekih opozorilih v domači in tuji javnosti glede potresne varnosti lokacije Jeka 2 v pogovoru z novinarji danes v Ljubljani poudarili, da so v okviru skupine Gen tako za delovanje obstoječe Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in v pripravah na projekt Jek 2 v zadnjih desetletjih naročili niz študij.
Pri tem so sodelovali s svetovno uveljavljenimi strokovnimi ustanovami in uglednimi strokovnjaki ter za vse te raziskave naročili tudi domače in mednarodne recenzije in revizije. Že leta 1994 in nato še v 2004 je Nek tako naročil verjetnostni analizi potresne nevarnosti za lokacijo obstoječe nuklearke v Krškem.
Od leta 2008 do 2011 je ob tem potekal projekt geotehničnih, geoloških in seizmoloških raziskav za morebitno novo jedrsko elektrarno v Krški kotlini. Ob zaključku projekta je eden izmed štirih partnerjev, francoski inštitut IRSN, izrazil pomisleke glede seizmološke zmožnosti preloma Libna na območju. Označil jo je kot aktivno prelomnico in predlagal izvedbo analiz nevarnosti površinskih pretrgov oz. prelomov (PFDHA).
Čeprav ostali domači in tuji partnerji projekta po besedah projektnega inženirja in strokovnjaka za potresno varnost pri Genu energiji Aleša Jamška niso izrazili podobnih pomislekov, je Gen energija naročila analizo PFDHA in njeno mednarodno neodvisno recenzijo.
Verjetnost ena proti milijon
Leta 2013 je sledila analiza PFDHA in, tako Jamšek, ugotovila, da tako za vzhodno kot zahodno lokacijo v Krškem obstajajo izjemno majhna oz. zanemarljiva tveganja za preseganje pomikov na površju za inženirske potrebe. To pomeni, da je verjetnost ena proti milijon, da bo na površju dosežen pomik enega milimetra oziroma ena proti 10 milijonov, da bo pomik dosegel pet centimetrov.
"Gre za tako majhne verjetnosti, da so se tako izvajalci študije kot neodvisni mednarodni recenzenti strinjali, da je nevarnost zanemarljiva in ne predstavlja tveganja za obstoječo in tudi ne za novo jedrsko elektrarno," poudarjajo v Genu energiji.
Od leta 2015 pa v treh fazah poteka obsežen projekt analize PSHA. Trenutno je v teku tretja faza, to je mednarodna recenzija. Njene ugotovitve naj bi bile znane septembra.
Območje z vidika potresne aktivnosti ustrezno
Poleg tega je Jamšek danes novinarjem predstavil tudi izsledke dodatnih geoloških, geotehničnih in seizmoloških analiz v širši Krški kotlini. Ti kažejo, da je območje, predvideno za Jek 2, z vidika potresne aktivnosti ustrezno, poudarjajo v Genu.
Glede na vse izvedene študije je Krška kotlina po navedbah pristojnih na Genu energiji danes najbolj geološko, geotehnično in seizmološko raziskano območje v Sloveniji in širši regiji. Po besedah prvega moža Gena Dejana Paravana analize kažejo, da parametri omogočajo varno obratovanje in proizvodnjo energije v Neku ter varno projektiranje, gradnjo in obratovanje Jeka 2.
Bodo pa te specifične parametre lokacije morali v študijah izvedljivosti upoštevati trije potencialni ponudniki reaktorske tehnologije za Jek 2 - francoski energetski velikan EDF, ameriški Westinghousa, katerega tehnologija je v obstoječi krški nuklearki, ter korejski KHNP.
Slovenija velja za območje zmerne potresne nevarnosti
Slovenija sicer na karti potresne nevarnosti Evrope velja za območje zmerne potresne nevarnosti, pri čemer je jugovzhodna Slovenija eno od štirih potresno najbolj aktivnih območij v državi. A v Genu istočasno izpostavljajo, da se od trenutno 440 delujočih jedrskih elektrarn po svetu več kot 80 objektov nahaja na območjih zmernih ali visokih potresnih nevarnosti, obratujejo pa varno.
Izjema je bila elektrarna v japonski Fukušimi, ki pa je varno prestala uničujoč potres leta 2011, a je nato veliko jedrsko nesrečo povzročil cunami, katerega nevarnost so pri zasnovi objekta podcenjevali. Danes se pri zasnovi reaktorjev upošteva razne potencialne nevarnosti, tako notranje kot zunanje, tudi sočasno učinkovanje več tveganj, npr. potresa in poplav, so še pojasnili v Genu.
STA
