Po poročanju portala slo24.si je bil julija 2025 v Državnem zboru sprejet nov Zakon o visokem šolstvu (ZViS-1), ki predstavlja največjo in najobsežnejšo reformo slovenskega visokošolskega sistema po skoraj treh desetletjih. Zakon prinaša številne pomembne spremembe, ki naj bi izboljšale kakovost, transparentnost in učinkovitost visokega šolstva ter hkrati okrepile položaj univerz in njihovih zaposlenih.

Znatno povečanje financiranja visokošolskega sistema

Med ključnimi novostmi izstopa znatno povečanje financiranja visokošolskega sistema, ki bo odslej znašalo 2 % bruto domačega proizvoda (BDP). Povečani proračun bo namenjen predvsem investicijam v študentske domove in druge infrastrukture, kar bo izboljšalo študentske pogoje. Hkrati zakon univerzam podeljuje večjo avtonomijo pri upravljanju, kar vključuje možnost lažjega nagrajevanja uspešnih posameznikov, prilagoditev plač in delovnega časa, ter posledično večjo fleksibilnost v organizaciji dela. Pomembna sprememba je tudi preoblikovanje organizacijske strukture visokošolskih institucij. Fakultete ne bodo več samostojne enote, temveč bodo del javnih univerz, kar naj bi poenotilo in okrepilo sistem ter izboljšalo nadzor.

Zakon prepoveduje tudi trojne študijske programe na isti stopnji, s čimer želijo preprečiti umetno povečanje ponudbe in povečati kakovost študijskih programov. Ta ukrep naj bi zagotovil večjo transparentnost in spodbujal razvoj raznolikih in kakovostnih programov.

Za študente zakon prinaša številne ugodnosti

Med njimi so lažji prenos kreditnih točk med univerzami in programi, uvedba prilagodljivih mikrodokazil za pridobivanje specifičnih znanj, ki jih cenijo delodajalci, ter možnost izvajanja študija v tujem jeziku. Poleg tega se uvaja šport kot podpora študijskim aktivnostim, kar bo pozitivno vplivalo na zdravje in dobrobit študentov.

Zaposleni v visokem šolstvu bodo deležni novih priložnosti in več svobode, še posebej pa izstopa uvedba t. i. “sobotnega leta” (sabbatical), ki profesorjem omogoča čas za izobraževanje, raziskovanje in mednarodno mreženje. Ta ukrep naj bi okrepil povezavo med pedagoškim in raziskovalnim delom ter spodbudil inovacije, še poroča slo24.si.

Čeprav je zakon uradno začel veljati avgusta 2025, bodo ključne spremembe v praksi začele veljati šele od 1. januarja 2026, postopno pa se bodo izvajale do študijskega leta 2030/31.