Novela prinaša spremembe na področju financiranja, akreditacije in avtonomije univerz, vendar pa je med zasebnimi visokošolskimi zavodi sprožila precej nezadovoljstva, poroča portal slo24.si.
Na seji Odbora za izobraževanje, znanost in mladino ter v kasnejših javnih odzivih sta bili med najglasnejšimi kritiki dr. Barbara Toplak Perović in Jasna Baloh Dominko. Opozarjata, da zakon krepi monopol javnih univerz, zmanjšuje raznolikost visokošolskega prostora ter ne spodbuja dostopnosti, vseživljenjskega učenja in inovacij.
Zakon je problematičen
Po mnenju Baloh Kremavc zakon dopušča, da univerze same akreditirajo študijske programe, kar po priporočilih Evropske komisije ni skladno z evropskimi standardi. Prav tako zakon ukinja izredni študij in uvaja brezplačen časovno prilagojeni študij na javnih univerzah, kar zasebne zavode postavlja v neenakopraven položaj.
Posebej izpostavljata tudi problem tujih študentov, ki imajo na javnih univerzah dostop do brezplačnega študija, kar v drugih državah EU ni običajno. Kljub kritikam pa zasebni zavodi ostajajo zavezani kakovosti in razvoju visokošolskega prostora. Kot poudarja Baloh Kremavc, bodo še naprej sodelovali v strokovnih razpravah, razvijali pedagoške inovacije in zagotavljali dostopen in kakovosten študij. Dr. Barbara Toplak Perović pa je v pogovoru s prej omenjenim medijem izpostavila, da je zakon po njenem mnenju "zanič" in da bo šolstvo po sprejetju novele šlo navzdol.
Dodala je, da bo morda možnost za izboljšave prišla šele pod naslednjo vlado.
