Koalicijske poslanske skupine so danes napovedale podporo predlogu zakona o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije. Po pojasnilih Dušana Stojanoviča (Svoboda) zakon temelji na preprosti ideji – državo in njene storitve približati ljudem. V SDS ga na sredinem glasovanju ne bodo podprli, v NSi pa mu ne bodo nasprotovali.

Razlogi za uvedbo zakonodaje

"Zakon omogoča, da se del enostavnejših upravnih opravil opravi in izvede na poštnih okencih," pojasnjuje Stojanovič. Pošta ima skoraj petkrat več poslovalnic kot upravne enote, zato je ljudem bližje in bolj dosegljiva.

Med cilji zakona je tudi razbremenitev upravnih enot pri rutinskih opravilih, da se tamkajšnji zaposleni lahko posvetijo zahtevnejšim zadevam, kjer se pojavljajo zaostanki.

Večja dostopnost za prebivalce

"Povečati želimo dostopnost. Pošta ima 286 lastnih poslovalnic, kar pomeni več lokacij, boljšo dostopnost in manj čakanja, posebej za starejše, invalide in ljudi iz manjših krajev," dodaja Stojanovič.

Pošta bo lahko izvajala npr. prijavo na teoretični in praktični del vozniškega izpita, postopke glede parkirne karte za invalide ter omogočila osebno dopolnilno delo (vrednotnico za osebno dopolnilno delo).

Nadzor in varnost pri izvajanju

"Zakon seveda postavlja varovalke. Pristojna ministrstva bodo izvajala nadzor, če Pošta pooblastil ne bo izvajala pravilno," poudarja poslanec Svobode. Dodal je, da zakon ne zmanjšuje vloge upravnih enot in jim ne jemlje nobenih pristojnosti.

Za izvedbo nalog na Pošti bo po ocenah Stojanoviča potrebno približno 1,2 milijona evrov stroškov dela letno, dodatno pa še okoli 200.000 evrov za prilagoditev informacijskih sistemov – skupaj 1,46 milijona evrov v letu 2028, ko se bo zakon začel uporabljati.

Nasprotovanje SDS in stališča NSi

V SDS zakona ne bodo podprli, saj po mnenju poslanca Rada Gladka ljudje rešitev potrebujejo takoj, ne šele leta 2028. Predlog zakona prihaja ob času, ko Pošta Slovenije spreminja delovni čas večine poslovalnic, zato je po njegovem mnenju bolj smiselna digitalizacija določenih storitev.

V NSi po besedah Franca Medica ocenjujejo, da zakon ni sistemski in da Pošta ni bila ustanovljena kot izpostava upravne enote. "Kljub temu lahko predlog prinese prebivalcem podeželja bližji dostop do nekaterih upravnih storitev in delno ublaži pritisk na ukinjanje poštnih poslovalnic," je dodal. NSi mu v poslanski skupini ne bodo nasprotovali.

Podpora SD in razvojni potencial zakona

Soniboj Knežak (SD) izpostavlja, da digitalizacija prinaša izboljšave, a ne zagotavlja enake dostopnosti za vse, zlasti starejše, digitalno manj vešče in prebivalce manjših krajev. Predlagani zakon po njegovih besedah predstavlja razumen, sorazmeren in uporaben organizacijski odgovor na te izzive.

V Svobodi zakon vidijo kot pilotni in razvojni korak. "Če se model izkaže za uspešnega, ga bo mogoče nadgraditi in razširiti. Če ne dosega pričakovanih ciljev, zakon predvideva vrnitev nalog upravnim enotam, s čimer je kontinuiteta izvajanja javnih storitev zagotovljena," pojasnjuje Aleksander Prosen Kralj.

Največja koalicijska skupina ocenjuje, da je predlog zakona, o katerem bo DZ glasoval v sredo, odgovoren in uravnotežen korak k modernizaciji javne uprave. Krepi dostopnost, razbremenjuje sistem tam, kjer je to nujno, hkrati pa ohranja zakonitost, nadzor in javni interes.