Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor z obravnavo točke, kako bi kandidati prišli hitreje in ceneje do vozniškega izpita. S predlogom želijo v prvi vrsti odpraviti čakalne vrste in prepolovitev stroškov pri opravljanju vozniških izpitov.

Pot do vozniškega izpita

Kot je zapisano na spletni strani stranke, v poslanski skupini SDS opozarjajo, da je pot do vozniškega izpita v Sloveniji postala prezapletena, predraga in prepočasna. Kandidati naj bi čakali tudi do 150 dni, čeprav bi morali do izpita priti v 30 dneh. Kot dodatno težavo v poslanski skupini izpostavljajo tudi regionalne razlike, zlasti v Ljubljani, kjer zahtevajo najmanj 35 ur vožnje, čeprav to nikjer ni zakonsko določeno, prav tako pa tudi evropska direktiva ne določa takšnih omejitev.

Previsoki stroški za opravljanje izpita

V poslanski skupini SDS opozarjajo, da strošek izpita kategorije B v Sloveniji znaša okoli 1.800 evrov, kar je bistveno več kot v večini držav EU. Če kandidat ne opravi izpita prvič, se stroški še povečujejo.

Za primerjavo so primerjali cene s tujino – na Poljskem znaša strošek približno 525 evrov, na Portugalskem 765 evrov, na Malti pa 910 evrov, kar je še vedno polovica manj kot v Sloveniji. Razlika v primerjavi z nekdanjimi državami Jugoslavije, je še bolj očitna, saj največji strošek v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter ostalih, ne presega 600 evrov.

Povprečna cena 42 evrov za uro vožnje, poleg pa še opravljanje izpita prve pomoči, zdravstveni pregled, vpis in teoretično opravljanje izpita, tako predstavlja za marsikoga prevelik finančni zalogaj.

[[image_1_article_83497]]

Predlogi za ureditev tega področja

Stranka SDS je iz teh razlogov, predstavila paket rešitev, s katerimi želijo urediti to področje. Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor predlagajo, da po razpravi sprejme sklep, s katerim pozove Ministrstvo za infrastrukturo k pripravi ustreznih sprememb predpisov v tej smeri. 

  • prepolovitev minimalnega obveznega števila ur teoretičnega usposabljanja in praktične vožnje,
  • uvedba sodobnega, avtomatiziranega sistema razporejanja izpitnih voženj, da predsedniki izpitnih območij več časa namenijo ocenjevanju voženj in se poveča število opravljenih izpitov,
  • na teoretičnem delu izpita naj bo prisoten en sam izpraševalec, postopek se poenostavi (vprašanja z največ enim pravilnim odgovorom) ter omogoči, da se teoretični del izpita opravlja v okviru srednješolskega kurikuluma v 2. letniku,
  • znanje iz prve pomoči se vključi v splošni (teoretični) del usposabljanja,
  • omogoči se uporaba že pridobljenega zdravniškega spričevala, izdanega za drug namen, kadar zajema enak obseg potrebnih zdravstvenih preverb,
  • stroški tečaja varne vožnje za voznike začetnike, ki so začeli usposabljanje pri 16 letih in imajo vsaj eno leto vožnje s spremljevalcem, naj se pokrivajo iz javnih sredstev za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Avtošole nad predlogom niso navdušene

Kot poroča Pop TV, avtošole nad predlogom niso navdušene iz več razlogov. Najbolj opozarjajo na dejstvo, da kandidati potrebujejo prakso. V povprečju trenutno kandidati za opravljanje izpita porabijo 38 ur voženj. Manjše število ur voženj bi tako lahko vodilo k poslabšanju prometne varnosti.

Erik Logar, vodja področja varna mobilnost, je za Pop TV povedal, da morajo vozniki najprej pridobiti izkušnje v prometu, šele nato pa opraviti tečaj varne vožnje, kar je nasprotno od predloga, po katerem bi kandidati najprej opravili vožnjo na poligonu, šele nato pa bi smeli na cesto.

V stranki SDS so mnenja, da imajo avtošole legitimno pravico do svojega mnenja, vendar pa so le te postale preveč osredotočene na svoj zaslužek.