Ker smo 10 odstotkov porabljene elektrike lani plačali po tržni ceni, so na Žurnalu24 lahko izračunali, koliko bi znašalo plačilo, če bi veljale tržne cene za celotno električno energijo in bi morali kriti vse dajatve.

S 1. marcem letos pa bomo lahko sami izračunali primerjavo stroškov s Primerjalnikom stroškov omrežnine Agencije za energijo. V prvi fazi je primerjalni izračun za leto 2024 namenjen predvsem gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem na nizkonapetostnem omrežju, postopoma pa bo na voljo vsem končnim odjemalcem.

Za uporabo primerjalnika stroškov omrežnine bo nujno potreben letni 15-minutni profil odjema, pridobljen prek spletnega portala Moj elektro. Več informacij o aplikaciji pa lahko najdete na tej povezavi.

Ukrepi ne bodo trajali

Gospodinjstvo, ki je za november plačalo 55 evrov za električno energijo, bi po tržnih cenah plačalo 82 evrov. Tisti z zadnjim računom v višini 81 evrov bi po tržnih cenah plačevali 118 evrov. Tisti s 104 evri novembrskega računa bi po tržnih cenah dobili položnico za 152 evrov, medtem ko bi gospodinjstvo, ki je plačalo 144 evrov za november, prejelo račun v višini 208 evrov.

Cene električne energije na evropskih borzah so sicer nižje kot pred enim letom, vendar se je vlada odločila sprejeti dva ukrepa za ublažitev cenovnih pritiskov na gospodinjstva, poroča Žurnal24. S tem bo ohranila zneske na položnicah približno enake vsaj še eno leto. Od prvega novembra lani ne plačujemo prispevka za obnovljive vire energije (OVE) in splošnega prispevka za trajnostni razvoj (SPTE), ki znaša od nekaj več kot pet do nekaj več kot sedem evrov na mesec, odvisno od priključne moči. Ta ukrep bo veljal do konca leta 2024.

Drugi ukrep vključuje podaljšanje zamejenih cen, ki so bile sprva veljavne do konca leta 2023. Vlada je zdaj to podaljšala do konca leta 2024, vendar s pomembno spremembo. Od 1. januarja bo zamejena cena veljala le za 90 odstotkov porabljene električne energije. Preostalih 10 odstotkov bodo dobavitelji zaračunali po novih tržnih cenah, ki so bile nedavno objavljene.

Tržne cene so celo za več kot polovico višje od zamejenih

Cena električne energije po enotni tarifi (ET) se bo zvišala od 57 do 68 odstotkov, medtem ko so cene električne energije, merjene v VT, nekoliko manjše, zvišale se bodo od 38 do 56 odstotkov. Največji skok cen je opazen pri merjenju v MT, kjer so cene višje od 69 do kar 83 odstotkov. Kljub temu, da so tržne cene visoke, se računi za elektriko v naslednjem letu ne bodo bistveno povečali zaradi načina obračuna 90:10. Na celotno porabo ima vpliv tržnih cen relativno majhen vpliv, kar pomeni, da bodo računi višji za nekaj evrov do sedem ali 10 evrov, odvisno od porabe posameznega gospodinjstva.

Nova povprečna cena kilovatne ure električne energije bo znašala od 0,19 do 0,21 evra, odvisno od porabe. Obračun električne energije z vsemi dajatvami je trenutno zasnovan tako, da gospodinjstva z manjšo porabo plačujejo nekoliko višjo ceno v primerjavi z gospodinjstvi, ki porabijo več. Na primer, gospodinjstvo z mesečno porabo 286 kWh bo plačevalo električno energijo po ceni 0,202 evra/kWh, medtem ko bo gospodinjstvo z porabo skoraj 800 kWh plačevalo 0,19 evra/kWh.

Ukrepi še vse do konca leta 2024

Podražitev bi bila še večja, če bi od 1. januarja vso električno energijo plačevali po tržnih cenah in hkrati plačevali prispevek za obnovljive vire energije. V primerjavi z zdajšnjimi cenami, oziroma s cenami, ki bodo veljale od 1. januarja, bi računi bili višji za približno 40 odstotkov. Povprečna cena na kilovatno uro bi znašala okoli 0,27 evra. Račun gospodinjstva s porabo 286 kWh bi znašal 82 evrov, kar je več kot podvojena cena v primerjavi z letom 2020. Gospodinjstvo, ki porabi skoraj 800 kWh na mesec, bi v primerjavi z letom 2020 plačalo skoraj 100 evrov več.

Trenutne tržne cene kažejo na to, kaj lahko pričakujemo, če bodo vladni ukrepi prenehali veljati leta 2025. Strokovnjaki opozarjajo, da se ne moremo več zanašati na tako nizke cene, kot smo jih imeli pred krizo. Direktor Elesa, Aleksander Mervar, napoveduje, da se bodo cene električne energije leta 2024 gibale okoli 155 do 160 evrov za megavatno uro. Po njegovih pričakovanjih bi se lahko leta 2026 celo stabilizirale okrog 115 evrov za megavatno uro, kar je več kot podvojena cena v primerjavi s cenami pred krizo.

Slovenska gospodinjstva trenutno plačujejo sedmo najnižjo ceno električne energije v primerjavi z državami EU. Povprečna cena v EU znaša namreč 0,29 evra/kWh, medtem ko so cene v državah, kot so Češka, Italija, Nemčija, Belgija in Nizozemska, višje od povprečja. Najvišje cene električne energije beležimo na Nizozemskem, kjer znaša 0,475 evra/kWh, sledita ji Belgija s 0,44 evra/kWh in Nemčija s 0,41 evra/kWh.

Pričakujemo, da bodo v prihodnosti obremenitve omrežja, ki zahtevajo posodobitve in velika vlaganja, ustvarile dodaten pritisk na končno ceno električne energije, kar lahko pomeni tudi višje omrežnine. Prve spremembe v obračunu omrežnine so napovedane za 1. julij 2024, vendar naj ne bi povzročile bistvenega zvišanja računov za električno energijo, vsaj po zagotovilih pristojnih.