Četudi si marsikdo danes več ne predstavlja življenja brez interneta, saj je pogosto zaslužen za marsikaj, po drugi strani predstavlja tudi določene nevarnosti. Internet, kot poročajo na spletni strani Policije, je postal privlačen za spletne kriminalce, saj se ti t. i. napadalci z umetelnimi zvijačami in obljubami želijo dokopati do denarja ali pridobiti dragoceno finančno informacijo. Po navajanju policije, spletni kriminalci postajajo vse bolj inovativni in vse teže jih je odkriti. »Sodobni spletni prevaranti bodo storili vse, da se dokopljejo do vašega denarja in/ali vaših bančnih podatkov, pri tem pa so se pripravljeni vživeti v najrazličnejše vloge, od direktorja do romantičnega ljubimca,« še med drugim navajajo.

Najpogostejše kartične spletne prevare

Digitalna doba prinaša ogromno prednosti, se zavedajo tudi v Novi KBM, vendar svarijo, da so prav zato nove možnosti za prevare. Laura Jekler, vodja tamkajšnjega oddelka za preprečevanje prevar, je povedala, da so najpogostejše spletne prevare, ki jih obravnavajo v Novi KBM, kartične prevare, ljubezenske in naložbene prevare, nigerijsko pismo, spletne prevare pri kreditih, na področju pravnih oseb pa direktorske prevare in vrivanje v poslovno komunikacijo.

»V primeru ljubezenske prevare, pri kateri prevaranti (večinoma se predstavijo kot zdravniki, vojaki ipd.) navežejo stik z osebo prek družbenih omrežjih ali na spletnih straneh.«

»Največ je kartičnih spletnih prevar, sicer pa v naši banki zaznavamo rast spletnih prevar,« je dodala Jeklerjeva.

Uporaba varnostnih SMS-sporočil

Pri kartičnih prevarah je največkrat moč govoriti o transakcijah, ki jih imetnik ni opravil sam (npr. prevarant vdre v podatkovno bazo spletnega trgovca, kjer je imetnik kartice pred časom opravil nakup, in pridobi podatke o kartici). »Sem lahko štejemo tudi prevaro, ko je imetnik sicer sam opravil nakup, vendar na goljufivem prodajnem mestu (blaga ne prejme ali prejme ponaredek),« je razložila Jeklerjeva in komitentom svetovala uporabo varnostnih SMS-sporočil, ki omogočajo višjo stopnjo varnosti poslovanja s plačilno kartico in nadzor nad porabo. V sporočilu so zapisane namreč ključne informacije: opis transakcije, datum, zadnje štiri številke vaše kartice, znesek ter kraj in država ter telefonska številka, kamor pokličete v primeru suma zlorabe vaše kartice.

Denarja ne pošiljajte osebam, ki jih ne poznate

V primeru ljubezenske prevare, pri kateri prevaranti (večinoma se predstavijo kot zdravniki, vojaki ipd.) navežejo stik z osebo prek družbenih omrežjih ali na spletnih straneh. »Ko se po daljšem dopisovanju med osebama vzpostavi prijateljski/ljubezenski odnos, prevarant zahteva, da mu oseba nakaže denarna sredstva (npr. kot pomoč, da bo prišel v Slovenijo …). V banki svetujemo previdnost pri pošiljanju denarja osebam, ki jih stranke osebno ne poznajo (največkrat žrtve te prevare navajajo, da  nakazujejo sredstva za nakup medicinskih pripomočkov, zdravil, za prevzem paketa ipd.),« je pojasnila Jeklerjeva.

»Ko se po daljšem dopisovanju med osebama vzpostavi prijateljski/ljubezenski odnos, prevarant zahteva, da mu oseba nakaže denarna sredstva«

Omenila je še naložbene prevare, pri katerih ljudje trgujejo z vrednostnimi papirji in kriptovalutami prek lažnih spletnih platform. »Strankam priporočamo, da pred uporabo preverijo verodostojnost spletne trgovalne platforme ter so pozorne na pretirano dobre ponudbe in agresivno nastopanje posrednikov (glede nasvetov nakupa vas npr. pogosto kontaktirajo in pozivajo k hitremu nakupu),« je dejala Jeklerjeva.

Visok dobitek ali dedič bogatega umrlega

Pri prevarah se omenja tudi Nigerijsko pismo, kjer je prvi znak za to prevaro ponudba velikega zneska denarja. »Prevarant nam zatrjuje, da smo zadeli na loteriji, da nekdo potrebuje našo pomoč, da smo edini dedič bogatega umrlega in podobno,« pravi Jeklerjeva in nadaljuje, da se dogajajo tudi spletne prevare pri kreditih, saj »težki časi« pogosto spodbudijo ljudi, da se ujamejo v prevaro, za katero je tipično, da zveni »preveč dobro, da bi bilo resnično«. »Gre za prevaro, ko ‘banka’ oziroma kakšen drug ponudnik prek spleta ponudi kredit pod izredno ugodnimi pogoji (z izredno nizkimi obrestmi, takojšno odobritvijo ipd.).

Ljudem svetujemo, da denarja ne nakazujejo vnaprej (nobenih stroškov odobritve, zavarovanja, procesiranja kredita ipd.), sicer pa stroški velikokrat presegajo samo vrednost kredita in žrtev kredita oziroma denimo dediščine nikoli ne dobi,« je dejala Jeklerjeva.

Kriminalci pošljejo zahtevo za nakazilo na izbran račun

Pri direktorskih prevarah so žrtve največkrat pravne osebe, ki poslujejo s tujino, pravi sogovornica, saj napadalec pri t. i. direktorski prevari zaposlenemu pošlje e-sporočilo, ki naj bi prihajalo od direktorja ali druge vodilne osebe v podjetju. »Sporočilo pride z elektronskega naslova/poštnega predala v lasti kriminalcev, ki je podoben pravemu e-naslovu oziroma vsebuje ime in priimek nadrejenega. Kriminalci v podjetje pošljejo zahtevo za nakazilo na izbran račun,« opiše prevaro Jeklerjeva.

»Goljuf na fakturi spremeni številko računa za nakazilo in žrtev sredstev ne nakaže svojemu poslovnemu partnerju, ampak goljufu.«

Pri vrivanju v poslovno komunikacijo goljufi vdrejo v elektronsko komunikacijo med podjetjema. »V trenutku, ko ena pravna oseba drugi posreduje račun za plačilo storitve oziroma blaga, goljuf na fakturi spremeni številko računa za nakazilo. Žrtev tako sredstev ne nakaže svojemu poslovnemu partnerju, ampak goljufu.

Ob tej prevari svetujemo, da naj se prejemniki pred izvedbo plačila prepričajo o pristnosti elektronskega sporočila (predlagamo, da telefonsko preverijo pristnost elektronskega sporočila, predvsem kadar jim npr. poslovni partner posreduje informacijo o spremembi računa ali kadar jim nadrejeni pošlje navodila za izvedbo plačila z dopusta/bolniške/poslovne poti),« je sklenila Jeklerjeva.