Letošnja Valvasorjeva nagrajenka Nina Zdravič Polič je po besedah predsednika komisije za podeljevanje Valvasorjevih nagrad Mihe Mlinarja “orala ledino na novih muzejskih poljih in s tem pionirsko sooblikovala muzejsko krajino v Sloveniji, kar še zlasti velja za področji muzejskega marketinga in odnosov z javnostjo”.
Med osmimi predlogi za nagrade, izstopali trije
Kot še piše v utemeljitvi nagrade, je osnovno načelo strokovnega delovanja Nine Zdravič Polič zastopanje slovenske kulturne dediščine v mednarodni sceni in prenos vedenj o svetovnih muzejskih trendih v slovenski muzejski prostor. “S svojimi muzejskimi projekti, vpetimi v mednarodni prostor, je vsakokrat prevpraševala aktualna globalna vprašanja človeštva, pri čemer je sprožala razpravo in razmislek na lokalni ravni. S svojo prodornostjo in strokovno širino je tako pomembno pripomogla k osmislitvi družbene vloge muzejev v Sloveniji,” piše v brošuri.
“S svojimi muzejskimi projekti, vpetimi v mednarodni prostor, je vsakokrat prevpraševala aktualna globalna vprašanja človeštva, pri čemer je sprožala razpravo in razmislek na lokalni ravni. S svojo prodornostjo in strokovno širino je tako pomembno pripomogla k osmislitvi družbene vloge muzejev v Sloveniji,”
Med osmimi predlogi za Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke pa je komisija prepoznala tri, ki so izstopali med, po besedah Mlinarja, že tako dobrimi muzejskimi in galerijskimi razstavami. V ospredje so stopile tri nacionalne institucije. Kolektiv Narodne galerije je prepričal s projektom Ivana Kobilca, ki pomeni temeljno retrospektivo umetničinega življenjskega opusa. Komisija je zapisala, da gre za res lep in velik razstavni projekt.
Kolektiv Narodne galerije je prepričal s projektom Ivana Kobilca, ki pomeni temeljno retrospektivo umetničinega življenjskega opusa. Komisija je zapisala, da gre za res lep in velik razstavni projekt.
Z Valvasorjevo nagrado je bil nagrajen tudi razstavni projekt Koptske tkanine avtorske ekipe iz Narodnega muzeja Slovenije, “ki skozi paleto muzejskih tkanin tenkočutno predstavi Kopte”.
Valvasorjev nagelj podpori zagnane ekipe Mestnega muzeja Litija
Kot enkratni muzejski dosežek je komisija prepoznala še projekt BIO 26, ki je potekal v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in na lokacijah partnerskih institucij. “26. bienale oblikovanja z naslovom BIO 26/Skupno znanje je s svojo razstavno govorico poudaril moč in potencial sodobnega oblikovanja, kar pomeni velik konceptualni preskok k razumevanju sodobnih muzejev,” piše v utemeljitvi.
Podeljenih je bilo še pet častnih Valvasorjevih priznanj. Prejeli so jih Irena in Metka Kavčič za darovanje gradiva iz zapuščine slikarja Maksa Kavčiča Slovenskemu gledališkemu inštitutu – Gledališkemu muzeju; Mateja Logar za darilo zapuščine Borisa Kuharja Slovenskemu etnografskemu muzeju; avtorska skupina za razstavo Zgodbe o ljudeh s krili na nogah in zbornik Matajurjeve smučine; Stanislav Tušek za 30 let delovanja na področju tehniške dediščine in pa Janez Kunaver za posebne zasluge pri popularizaciji varstva kulturne dediščine. Valvasorjev nagelj pa je komisija letos namenila podpori zagnane ekipe Mestnega muzeja Litija.
“Znani krizi navkljub smo slovenski muzealci lahko ponosni, da smo se v letošnji nepredvideni situaciji dobro organizirali in še okrepili svoje poslanstvo, ki ga izpolnjujemo tudi v malo predrugačeni obliki,”
“Znani krizi navkljub smo slovenski muzealci lahko ponosni, da smo se v letošnji nepredvideni situaciji dobro organizirali in še okrepili svoje poslanstvo, ki ga izpolnjujemo tudi v malo predrugačeni obliki,” je svoj zapis v posebni brošuri sklenil Mlinar.
