Duševno zdravje se ne gradi le v ambulantah, temveč predvsem tam, kjer ljudje živijo – v njihovem domu, med navadami, izzivi in majhnimi zmagami. Prav zato ima delovna terapija v skupnosti pomembno vlogo pri podpori posameznikov. Kako ta obravnava poteka v praksi, je za slo24.si pojasnila delovna terapevtka Nika Podgrajšek.

Jutro se začne v timu

V Centru za duševno zdravje odraslih se vsak dan začne s timskim sestankom. Ob mizi se zberejo strokovnjaki različnih področij: socialni delavci, medicinske sestre, psihologi, klinični psihologi in psihiater.

“Na sestanku pregledamo stanje uporabnikov, izmenjamo opažanja in načrtujemo nadaljnjo obravnavo,” pojasni za Slo24.si Podgrajšek. “Vsaka informacija šteje, saj lahko le tako resnično podpiramo posameznika.” 

Ta jutranja usklajenost je temelj, ki ekipi omogoča, da obravnava ostaja usmerjena v človeka in njegove realne potrebe.

Na teren vsakdanjega življenja

Po sestanku sledi terensko delo. Obiski pri uporabnikih potekajo kar v njihovem domačem okolju, kjer terapevtka najlažje razume, s čim se posameznik sooča.

“Prav doma se najbolje vidi, kakšne so navade, zmožnosti, izzivi in potrebe,” pravi.

Obiski se razlikujejo po trajanju in pogostosti – od tedenskih do bolj sporadičnih, vse v skladu s cilji obravnave. Vsakič znova je to priložnost, da skupaj poiščejo rešitve in določijo korake, ki so za posameznika dosegljivi.

Povezava med kliničnim zdravljenjem in vsakdanom

Delovna terapevtka je vključena v skoraj vse obravnave v skupnosti. Njena naloga je premostiti vrzel med kliničnim zdravljenjem in vsakdanjim življenjem.
Kot pojasnjuje Podgrajšek, se v obravnavo vključi, ko je potrebna podpora pri vsakodnevnem funkcioniranju, vzpostavljanju rutine ali ponovnem prevzemanju življenjskih vlog.
Terapija je zato popolnoma prilagojena posamezniku – fleksibilna, odprta in usmerjena v tiste vidike življenja, ki so zanj ključni.

Terapija, ki sledi tempu uporabnika

V središču dela je vedno posameznik: njegove zmožnosti, želje in trenutne okoliščine. Delovna terapija ne predpisuje; spodbuja, uči strategij in pomaga graditi korake, ki vodijo v večjo samostojnost.

“Kot terapevti lahko gremo tako daleč, kot je pripravljen posameznik sam – to je moč skupnostne obravnave,” poudarja.

Napredek se pogosto kaže v majhnih korakih: bolje vzpostavljena rutina, večja samostojnost, ali nov pogum za aktivnosti, ki se zdijo rutinske, a so za posameznika velik dosežek.

V ospredju je odnos

Uporabniki pogosto izpostavljajo, da je odnos z delovno terapevtko ključen del procesa. Občutek zaupanja in varnosti odpira prostor za spremembe.

“V ospredju ni le pomoč, temveč odnos, ki temelji na zaupanju. Prav ta odnos pogosto predstavlja temelj uspešne obravnave,” pravi Podgrajšek.

Delovna terapija tako presega okvire strokovne storitve – postane človeška povezava, ki posamezniku pomaga najti strukturo, ritem in svoje življenjske vloge.