»Spomnim se “flešev”, posilstva. S tem fantom sem ostala skupaj še kakšno leto, potem pa so se spomini vrnili,« je zaupala ena izmed žrtev spolnega nasilja. Čeprav ni želela piti, so jo fantovi prijatelji prisilili, da je na hitro spila velike količine alkohola in ko se ni več zavedala, so jo posiljevali. Najprej se dogodkov ni spomnila. Potem pa so se spomini počasi začeli vračati. To je le ena izmed mnogih zgodb, ki smo jih slišali včeraj na dogodku, posvečenemu dnevu žena.

Kolektiv ImproŠke je včeraj v Mariboru bral številna anonimna pričevanja žrtev spolnega nasilja. Kot je kasneje opozorila direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, so žrtve povsod okoli nas in nasilje ne poteka zgolj v  zakotnih vaseh ali samotnih ulicah. Povzročitelji so zelo različni, od kirurgov, družinskih članov, inštruktorjev, učiteljev, dežurnih zdravnikov, znanih akademikov do vplivnih politikov. »Kirurg, ki ni imel z mojo operacijo nič, je odgrnil rjuho in si ogledoval moje golo telo,« je zapisala ena izmed žrtev. »Ob pisanju kazni sta me policaja vulgarno ogovarjala. Ker sta bila to policista, sem molčala,« je zaupala druga.

Foto: Inštitut 8.marec

Okolica prepogosto molči

Kovačeva poudarja, da imajo vse zgodbe navsezadnje kar nekaj skupnega. Prva pomembna točka so razmerja moči. Povzročitelji imajo nad žrtvijo takšno ali drugačno moč, lahko gre za ekonomski kapital, lahko gre za osebo, ki je priljubljena v skupnosti in ima močan socialni kapital. Žal je skupen tudi odziv okolice, ki je prepogosto tiho in ob izpovedi čuti hudo nelagodje. »Počutila sem se ogabno. Bila sem jezna na prijateljico, ker ni nič naredila,« je povedala ena izmed žrtev. »Še danes ne vem, kaj je huje. To, da mi je to počel inštruktor ali to, da mi mami ni verjela,« pove druga. »Ravnatelj šole me je prosil, da naj ne kličem medijev,« je zapisala žrtev, ki jo je zlorabil učitelj športne vzgoje.

Zakonodaja prelaga odgovornost na žrtve, zato se storilci pogosto izmuznejo, so oproščeni ali pa se žrtve sploh ne spuščajo v tožbe, saj vedo, da bo sodni proces zanje psihično še bolj naporen.

Problematično je, da žrtev običajno nosi večjo stigmo kot pa storilec. Kovačeva poudarja, da je za to odgovorna naša zakonodaja, ki ščiti storilca in od žrtve zahteva večkratno ponavljanje sicer zelo boleče zgodbe pred sodiščem. Zakonodaja prelaga odgovornost na žrtve, zato se storilci pogosto izmuznejo, so oproščeni ali pa se žrtve sploh ne spuščajo v tožbe, saj vedo, da bo sodni proces zanje psihično še bolj naporen. To potrdi tudi ena izmed zgodb, v kateri avtorica priča, da je bilo celotno sojenje in dejstvo, da jo je storilec poceni odnesel, zanjo bolj boleče, kot pa dejanje posilstva. »Spet je zmagal in ves moj trud je zaman,« pove.

Seksitična skupina na Facebooku imela kar 5000 članov

Nekatere zgodbe govorijo tudi o skrajno neprimernih seksističnih opazkah, ki so jih vsakodnevno deležne določene poklicne skupine. Ena izmed žrtev je tako zapisala: »Stara sem 33 let in nisem še imela službe, v kateri ne bi bila deležna neprimernega ogovarjanja.« Omenjeno potrdi tudi Nika Kovač, ki opozori na nedavno delujočo skupino na Facebooku »Kira dela na smeni«. Člani te skupine (bilo jih je 5000) so bili izključno moški, ki so objavljali fotografije natakaric in ob tem zapisali njeno ime, uro in kje dela. Skupino so sicer kasneje zaprli, saj je nedovoljeno objavljanje fotografij brez vednosti osebe, ki je na fotografiji. Vendar pa je bila kmalu ustanovljena podobna skupina, v kateri pa objavljajo fotografije natakaric, ki se s fotografiranjem strinjajo. Ob tem velja omeniti to, da so natakarice, ki pristanejo na fotografiranje, v podrejenem položaju in se nekatere bojijo za svojo zaposlitev ali izgubo rednih strank.

»Moški bomo že poskrbeli zase, pravijo. In res sem poskrbel zase. Tako da se izogibam vsakršnim spolnim kontaktom,« zaupa eden izmed moških v svoji zgodbi.

»Žrtve nasilja so lahko tudi moški,« še opozori Nika Kovač. Te se običajno obravnava, kot da bodo že poskrbeli sami zase. »Moški bomo že poskrbeli zase, pravijo. In res sem poskrbel zase. Tako da se izogibam vsakršnim spolnim kontaktom,« zaupa eden izmed moških v svoji zgodbi. »Predstojnica oddelka me je prijela za stegno in name naslonila svoje dojke,« zaupa poročen moški dveh otrok.

Simbolična zmaga ni prinesla katarze

Direktorica Inštituta je kritična tudi do ameriške kampanje #metoo, ki je bila zelo senzionalistična, žrtve pa so bile večinoma dobro plačane zvezdnice. Na Inštitutu so se temu želeli izogniti, zato so iskali zgodbe in pričevanja neprivilegiranih, ki nimajo denarja za drage odvetnike. Pove, da niso pričakovali takšnega odziva. »Nekateri so te zgodbe prvič priznali,« pove Kovačeva. Tako so prvič sploh spregovorili o travmah, kar je zagotovo začetek spopadanja s problematiko.

Spolno nasilje je pogosto povezano z neenakim in depriviligiranim položajem žensk, zato si je treba hkrati prizadevati za njegovo odpravo.

Opozori še, da smo ljudje po zmagi na ameriškem sodišču nekako pričakovali katarzo in konec vsega hudega. Pove, da je simbolična zmaga zagotovo nekaj, kar ima pomemben učinek in je dober začetek, vendar pa nas čaka še ogromno dela. Poudari, da je spolno nasilje pogosto povezano z neenakim in depriviligiranim položajem žensk, zato si je treba hkrati prizadevati za njegovo odpravo. Upa, da bodo nekoč tudi žrtve spolnega nadlegovanja ugledale luč pravice. #Jaztudi.