Primorska in zlasti Slovenska Istra sta zaradi milega podnebja, intenzivne pridelave sadja, zelenjave, oljk in vinske trte ter bližine mednarodnih prometnih poti med najbolj izpostavljenimi območji Slovenije za vnos tujerodnih škodljivcev. Kot so nam pojasnili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so med novimi (neavtohtonimi) žuželkami, ki trenutno najbolj ogrožajo kmetijstvo na tem območju in tudi širše v notranjosti Slovenije: Halyomorpha halys, Aclees taiwanensis in Aleurocanthus spiniferus. V neposredni bližini meje pa je bila ujeta tudi Bactrocera dorsalis, ki predstavlja dodatno tveganje.

Marmorirana smrdljivka

Marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys) izvira iz vzhodne Azije. V Evropo je bila vnesena po trgovskih poteh, danes pa je razširjena že skoraj po vsej Sloveniji.

Na Primorskem povzroča gospodarsko škodo predvsem v sadjarstvu in vrtnarstvu, napada pa tudi vinsko trto, plodovke (paradižnik, paprika, kumare), stročnice, koruzo in sojo.

Gre za izjemno prilagodljivo in polifagno vrsto. Odrasle stenice so dobri letalci in lahko dnevno preletijo več kot dva kilometra, na daljše razdalje pa se širijo kot “slepi potniki” v vozilih ali s sadikami in plodovi. Škodo povzročajo skozi celotno rastno dobo - od cvetenja do zorenja plodov - zato je njihovo obvladovanje zahtevno in pogosto zahteva kombinacijo ukrepov. "Soočeni smo z izjemno trdovratnim škodljivcem, ki se ga ne da enostavno obvladovati s fitofarmacevtskimi sredstvi. Tudi nabor le-teh je manjši iz leta v leto."

[[image_1_article_85620]]

Ob množičnem pojavu škodljivca, predvsem v jesenskem obdobju, ko išče prezimovališča in se ob izločanju agregacijskih feromonov zbira na objektih ljudi, se lahko ljudje poslužijo metod, kot so mehansko odstranjevanje stenic s fasad s pomočjo sesalnih naprav, zapiranje vrzeli, razpok in drugih odprtin v domovih ter uporabo protiinsektnih mrež na oknih in vratih stanovalnega objekta.

Figov rilčkar

Figov rilčkar (Aclees taiwanensis) je prav tako azijskega izvora. V Sloveniji je bil prvič potrjen leta 2019 v okolici Pirana. Danes je razširjen v zahodni Sloveniji, severni Italiji, južni Franciji in južni Švici.

Največjo škodo povzročajo ličinke, ki vrtajo rove v les figovih dreves, kar vodi do sušenja poganjkov ali celo propada celih dreves. Odrasli hrošči objedajo mlade poganjke in socvetja.

Širi se predvsem s premikanjem gostiteljskih rastlin z območij, kjer je prisoten, in to tako s trgovino kot z drugimi načini prenašanja rastlin ali delov rastlin, tudi s potniško prtljago. Obstaja pa tudi možnost naravnega širjenja, čeprav hrošči letijo le na kratke razdalje.

[[image_3_article_85620]]

Pomarančev trnasti ščitkar

Pomarančev trnasti ščitkar (Aleurocanthus spiniferus) izvira iz tropske Azije in je danes razširjen že v več sredozemskih državah, med drugim v Italiji, Grčiji in na Hrvaškem. Na Hrvaškem se kljub ukrepom širi, najbližja potrjena najdba Sloveniji pa je bila na otoku Krk, v mestu Punat.

Gre za karantenskega škodljivca, ki napada več kot sto rastlinskih vrst, med njimi agrume, vinsko trto, hruške in kaki.

Ličinke in odrasli osebki sesajo rastlinske sokove ter izločajo medeno roso, na kateri se razvijejo glive sajavosti. Posledica je zmanjšana fotosinteza, odpadanje listov, manjši pridelek in slabša tržna vrednost plodov. Čeprav v Sloveniji še ni bil potrjen, obstaja velika verjetnost njegovega vnosa, predvsem z rastlinami ali plodovi iz napadenih območij.

[[image_2_article_85620]]

Orientalska plodova muha

Orientalska plodova muha (Bactrocera dorsalis) je eden najnevarnejših sadnih škodljivcev na svetu. V Evropi so jo že večkrat zaznali, ustalila pa se je le v okolici Neaplja. Leta 2025 so samce ujeli v pasteh pri Doberdobu, približno tri kilometre od slovenske meje, sicer pa v Sloveniji še ni navzoča. 

[[image_4_article_85620]]

Ličinke se razvijajo v plodovih, kjer povzročajo razkroj tkiva, pogosto še preden pridelovalec opazi znake napada. Po ocenah Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je možnost njene trajne ustalitve v Sloveniji zaradi podnebnih razmer majhna, a pristojne službe so kljub temu okrepile nadzor in postavile dodatne pasti.

Podnebne spremembe omogočajo širjenje 

Širjenje vseh omenjenih žuželk omogočajo: intenzivna mednarodna trgovina s sadjem, zelenjavo in sadikami, množična potovanja (tudi prenos v potniški prtljagi), promet in logistične poti, milejše zime in višje temperature. Podnebne spremembe ustvarjajo nova območja, kjer lahko tujerodne vrste preživijo. Višje temperature in manj ekstremne zime povečujejo verjetnost, da se škodljivci ustalijo tudi tam, kjer prej niso mogli.

Ogrožena je celotna Slovenija 

Na vprašanje, ali je ogrožena le Slovenska Istra ali tudi drugi predeli Slovenije, so nam na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odgovorili: "Marmorirana smrdljivka se pojavlja na območju celotne Slovenije in povzroča škodo. Figov rilčkar povzroča škodo predvsem na figah, ki jih pridelujejo zlasti na Primorskem. Možnost širjenja pomarančevega trnastega ščitkarja, katerega gostiteljska rastlina je tudi vinska trta, na druga področja Slovenije obstaja, a je glede na to, da gre za škodljivca, ki prihaja iz toplih krajev izredno nizka. Glede na podatke o biologiji orientalske plodove muhe predvidevamo, da se muha na območju Slovenije v naravi ne more ustaliti."

Kaj lahko storimo?

Ključni so preventivni in integrirani ukrepi: uporaba certificiranih, zdravih sadik, redno spremljanje nasadov in postavljanje rumenih lepljivih plošč, protiinsektne mreže (zlasti pri marmorirani smrdljivki), ustrezna rez in zračnost krošenj, dosledno odstranjevanje in uničevanje napadenih delov rastlin. Ker je nabor fitofarmacevtskih sredstev omejen in pogosto neučinkovit proti invazivnim vrstam, postaja integrirano varstvo rastlin nuja, ne izbira.

Ko se tujerodne žuželke prerazmnožijo, porušijo ravnovesje v ekosistemu. Domače rastline nimajo razvite odpornosti, naravni sovražniki pa jih pogosto ne prepoznajo kot plen. Posledice so lahko širše od neposredne gospodarske škode - vplivajo tudi na biotsko raznovrstnost. Zato pristojne službe izvajajo redne programe spremljanja in nadzora, fitosanitarni inšpektorji pa preverjajo rastline na vstopnih točkah in prodajnih mestih.