Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) opažajo porast dvomov glede cepljenja hišnih živali, predvsem psov proti steklini, čeprav Slovenija za zdaj še ne sodi med države z množičnim zavračanjem cepljenj. Del nezaupanja, povezanega s cepljenjem ljudi, se po njihovih ugotovitvah prenaša tudi na področje veterinarske medicine.
Bo zaradi necepljenja steklina spet grožnja?
Število cepljenj proti steklini se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo, kar kratkoročno še ne pomeni neposredne nevarnosti. Uprava pa opozarja, da bi dolgoročen upad precepljenosti lahko povečal tveganje za ponoven pojav bolezni, zlasti ob stikih z državami, kjer je steklina še vedno prisotna.
Pri drugih nalezljivih boleznih hišnih živali država nima celovite slike, saj se evidence vodijo le za zakonsko predpisana cepljenja. Tudi pri mačkah obvezno čipiranje ne bo pomenilo splošne evidence cepljenj, saj je cepljenje proti steklini obvezno le pri premikih.
Negativen vpliv dezinformacij in družbenih omrežij
Pomembno vlogo pri odnosu do cepljenja imajo po ugotovitvah UVHVVR sicer družbena omrežja. Tam se najpogosteje pojavljajo trditve, da cepljenja “oslabijo imunski sistem”, povzročajo kronične bolezni, da so “nepotrebna, ker bolezni ni več”, ali da gre predvsem za ekonomski interes veterinarske stroke.
Več lahko preberete na Slo24.si: Anticepilstvo med lastniki živali: Več vprašanj, več dvomov, več tveganj?
“Vpliv dezinformacij in družbenih omrežij je pretežno negativen,” poudarjajo na upravi. Po njihovih izkušnjah omogočajo hitro širjenje poenostavljenih, čustveno nabitih in pogosto napačnih informacij, ki niso utemeljene na veterinarski znanosti. Takšne vsebine lahko neposredno vplivajo na odločitve lastnikov in vodijo v slabše zdravstveno stanje posameznih živali ter večje tveganje za širjenje nalezljivih bolezni v populaciji.
