Kresovanje je v Sloveniji že stoletni običaj. Kurjenje kresov običajno poteka na predvečer prvega maja, ko se ljudje zberejo ob ognjih, pojejo, plešejo in se veselijo prihoda pomladi in daljših dni.Vendar pa ob uživanju ob ognju ne smemo pozabiti na varnost – še posebej zato, ker lahko že majhna nepazljivost privede do požara z resnimi posledicami za ljudi, naravo in premoženje.
Previdnost ne bo odveč
Zato Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje poziva organizatorje javnih prireditev s kresovanjem ter vse druge posameznike, ki bodo ob prvomajskih praznikih kurili kresove, da dosledno upoštevajo naslednje napotke, omejitve in prepovedi, kot jih določa Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju:
- prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v obsegu enega metra od roba kurišča kresa,
- če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali (npr. z zemljo, s peskom, kamni ali z opeko),
- kres mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe,
- ob vetrovnem vremenu se kresa ne sme prižigati, če pa kres že gori, je treba kurjenje prekiniti,
- pri kurjenju je prepovedano uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi,
- po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom (npr. peskom ali zemljo),
- na javnih prireditvah s kresovanjem mora biti zagotovljena požarna straža, ki jo lahko izvajajo le krajevno pristojne gasilske enote.
Posebna opozorila:
- Če je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je kurjenje kresov v naravnem okolju prepovedano.
- Napotke je priporočljivo upoštevati tudi pri kurjenju na prostem izven naravnega okolja (npr. na dvoriščih, travnikih ipd.).
- Če kres zaneti požar, ga poskusite takoj pogasiti. Če vam to ne uspe, takoj pokličite številko 112, kjer bodo napotili gasilce na kraj dogodka.
Pred kurjenjem se je treba pozanimati o dodatnih omejitvah ali prepovedih na konkretni lokaciji. »Dodatne zahteve v zvezi s kurjenjem v gozdu, tudi s kurjenjem kresov, določajo predpisi o gozdovih, na zavarovanih območjih pa predpisi s področja ohranjanja narave. Tudi lokalne skupnosti v naravnem okolju s lahko določijo dodatne pogoje, omejitve in prepovedi ali jih določijo tudi drugod,« opozarja Uprava RS za zaščito in reševanje.
Za prekrške določene stroge globe
Globe za prekrške določa 14. člen omenjene odredbe:
(1) Z globo od 1.000 do 6.000 evrov se za prekršek kaznuje pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. kurišča ali kresa, če ni zagotovljene požarne straže, ne obda z negorljivim materialom oziroma območja v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba kurišča ali kresa ne očisti vseh gorljivih snovi oziroma kurišča ali kresa ne nadzoruje polnoletna oseba ves čas kurjenja ali kurjenja kresa oziroma po zaključku kurjenja ali kurjenja kresa ne pogasi ognja (prvi odstavek 3. člena);
2. požiga oziroma odmetava goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar oziroma pri kurjenju ali pri kurjenju kresa uporablja vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi (prvi odstavek 4. člena);
3. ne skrbi, da je območje ob cestni, železniški, elektroenergetski in drugi infrastrukturi ustrezno vzdrževano in očiščeno ali ne izvaja drugih ukrepov varstva pred požarom (prvi odstavek 6. člena);
4. v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, kuri oziroma kuri kres oziroma požiga na območjih ob infrastrukturnih objektih iz 6. člena te uredbe oziroma izven pozidanih površin uporablja predmete, naprave ali izvaja aktivnosti, ki lahko povzročijo požar oziroma izvaja aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd oziroma izvaja ognjemet (9. člen);
5. v obdobju, ko je razglašena velika požarna ogroženost, brez dovoljenja pristojne izpostave uprave uporablja naprave ali izvaja aktivnosti, ki lahko povzročijo požar (prvi odstavek 10. člena);
6. v obdobju, ko je razglašena zelo velika požarna ogroženost, uporablja naprave ali izvaja aktivnosti iz prvega odstavka 10. člena, ki lahko povzročijo požar (četrti odstavek 10. člena).
(2) Z globo od 600 do 2.000 evrov se kaznuje za prekršek tudi odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 1.000 do 6.000 evrov se za prekršek kaznuje odgovorno osebo lokalne skupnosti, ki v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost:
1. ne organizira požarne straže (prvi odstavek 11. člena);
2. ne organizira opazovanja naravnega okolja (prvi odstavek 12. člena).
(4) Z globo od 200 do 600 evrov se za prekršek kaznuje fizično osebo, ki stori dejanje iz 1., 2., 4., 5. ali 6. točke prvega odstavka tega člena.
