Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz je kritiziral načrtovano rast slovenskih obrambnih izdatkov in jo označil za nesprejemljivo. Na družbenem omrežju X je ob delitvi objave o tem, da bo Slovenija dva odstotka BDP za obrambo dosegla šele leta 2030, poudaril, da bo to kar 16 let po zavezi članic Nata iz leta 2014, kar po njegovem mnenju ni sprejemljivo.
Ni prvi kritik Slovenije zaradi obrambnih izdatkov
Slovenija naj bi cilj dveh odstotkov BDP za obrambo, ki ga je zveza Nato določila že leta 2014, po sedanjih strateških dokumentih dosegla šele leta 2030. Z lanskimi izdatki za obrambo v višini 1,35 odstotka BDP je na repu držav članic Nata, poroča STA.
Premier Robert Golob je v luči razprav o krepitvi obrambnih zmogljivosti na nedavnem izrednem vrhu EU v Bruslju napovedal hitrejše povečevanje obrambnih izdatkov, pri čemer naj bi Slovenija cilj dveh odstotkov dosegla prej kot leta 2030. O tem bo v kratkem tekla razprava znotraj koalicije. Slovenija se zavzema za predvsem za naložbe v obrambne zmogljivosti za dvojno rabo, in sicer tako za vojaške in kot civilne namene.
"Slovenija bo dosegla MINIMUM (šele) 16 let po tem, ko se je ves Nato leta 2014 zavezal k dvema odstotkoma. Nesprejemljivo," je na omrežju X v četrtek zapisal Waltz.
Podobne kritike je že pred tem izrazil posebni odposlanec ameriškega predsednika Richard Grenell. V odgovoru na objavo predsednice Nataše Pirc Musar, v kateri je podprla ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je opozoril, da se je Slovenija leta 2014 zavezala k dvema odstotkoma BDP za obrambo, a še vedno namenja zgolj 1,29 odstotka. "Nič ne spodkopava Nata bolj kot to, da se ne plačuje pravičnega deleža," je zapisal.
