Minister za finance Klemen Boštjančič in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta v DZ poslala dopis, v katerem pozivata k premisleku o določilu predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva neprofitnost koncesionarjev. Opozorila sta na bojazen, da rešitev ne bi dosegla namena in bi bila lahko predmet ustavne presoje.

Negativen vpliv na izvajanje storitev v okviru javne zdravstvene mreže

Poslanci odbora DZ za zdravstvo so 13. marca vladnemu predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejil zdravstvo, prižgali zeleno luč. Sprejeli so tudi številna dopolnila k predlogu, ki so jih vložili koalicijski poslanci. Spremenjen predlog tako tudi za koncesionarje predvideva neprofitnost, in sicer pri storitvah, ki jih opravljajo v javni zdravstveni mreži. V četrtek bodo poslanci o dopolnjenem in spremenjenem predlogu novele razpravljali na seji DZ.

Na ministrstvu za finance menijo, da bi administrativno omejevanje poslovanja koncesionarjev, kot je predvideno na podlagi sprejetega dopolnila, imelo negativen vpliv na izvajanje storitev v okviru javne zdravstvene mreže. "Koncesionarji kot pomemben del javne zdravstvene mreže dokazujejo, da se lahko zdravstvene storitve izvajajo bolj racionalno in stroškovno učinkovito," sta v dopisu, ki ga je STA pridobila neuradno, zapisala Boštjančič in Prevolnik Rupel. Dopis sta v ponedeljek poslala predsednici odbora DZ za zdravstvo Tamari Kozlovič (Svoboda), prejeli pa naj bi ga tudi v poslanskih skupinah SD in Levica.

Po besedah ministrov obstaja bojazen, da predlagana rešitev ne bo dosegla namena predlagateljev, saj se bodo koncesionarji tem pravilom lahko prilagodili. Prek transfernih ali nabavnih cen bi lahko zmanjševali morebitne presežke, posledično ne bi prikazovali dobička, v tem primeru pa država ne bi prejela davka od dohodka pravnih oseb.

Se bo razvoj dejavnosti upočasnil?

Lahko se zgodi, da bo razvoj dejavnosti zastal oziroma se bo upočasnil, saj koncesionarji zaradi nepridobitnega statusa izvajanja zdravstvenih storitev ne bi mogli akumulirati presežkov. Prav tako se zaradi predlaganih sprememb ne bodo znižali stroški zdravstvenih storitev, ravno nasprotno, sta prepričana ministra. "Menimo, da javni zdravstveni zavodi zaradi tega ne bodo poslovali bolje, kar bi omogočilo boljšo dostopnost zdravstvenih storitev, odliv kadrov bo še vedno problem, ki se ga s takšnimi ukrepi ne da reševati," sta zapisala Boštjančič in Prevolnik Rupel.

Ob tem sta opozorila, da je o neprofitnosti koncesionarjev že dvakrat odločalo ustavno sodišče, ki je obakrat odločilo v prid koncesionarjem. Menita, da bi v primeru ponovne presoje ustavno sodišče težko odločilo drugače, saj so predlagane spremembe vsebinsko zelo podobne. "Glede na vse navedeno vas vljudno prosimo za ponoven razmislek glede predlaganih sprememb, ki so kompleksne, daljnosežne in morebiti lahko tudi predmet ustavne presoje," sta zapisala.

Prepričani, da lahko zaščitijo in okrepijo javno zdravstvo

Minister za finance Boštjančič je po pisanju časnika Večer, ki je prvi poročal o dopisu ministrov, pomisleke glede posega v dobičke koncesionarjev izražal že minuli teden za zaprtimi vrati koalicijskega vrha.

"Poziv ministrov razumemo, o različnih vidikih smo se poslanci koalicije tudi temeljito pogovorili, jih pretehtali in na koncu sprejeli odločitev, ki smo jo potrdili s pripravo in sprejetjem amandmaja na odboru. V poslanski skupini Svoboda svoje odločitve oziroma stališča ne nameravamo spreminjati," je za STA poudarila Kozlovič.

Prepričani so namreč, da lahko tako najbolj učinkovito uresničijo skupni cilj - zaščititi in okrepiti javno zdravstvo, ki v središče ne postavlja dobičkov posameznikov, temveč skrb za pacienta vse dni v letu, vsak dan v tednu in 24 ur na dan, ne glede na njegov socialni položaj. "Na to sta nenazadnje v svojih ločenih mnenjih v preteklosti opozorili tudi dve ustavni sodnici," je še navedla Kozlovič.

STA