Poslanci na današnji seji DZ so razpravljali o predlogu razpisa posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, ki ga je v DZ vložila Levica. SDS in NSi sta predlog Levice podprli, kljub temu, da se v SDS do zadnjega niso želeli izjasniti glede svoje odločitve. Kljub nestrinjanjem in različnim mnenjem glede posvetovalnega referenduma, ta vseeno bo, poroča STA.

Vatovec: Dvig na 5 % bi pomenil petino slovenskega proračuna

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v imenu predlagateljev referenduma ocenil, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov "spodbuda za to, da opravimo temeljno razpravo o demokraciji". Spomnil je, da je zveza Nato predvsem pod novim vodstvom z generalnim sekretarjem Markom Ruttejem začela zelo eksplicitno navijati za poviševanje obrambnih izdatkov. 

Izpostavil je, da bi dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP pomenil petino celotnega slovenskega proračuna. "Petina vsega denarja, ki ga ta država porabi, bi po željah Nata morala biti namenjena za oboroževanje. V Levici temu seveda temu seveda nasprotujemo," je bil jasen.

Na drugi strani je minister za obrambo Borut Sajovic povedal, da so se razmere v svetu okrog nas drastično spremenile. Spomnil je, da je DZ resolucijo, ki opredeljuje obrambne izdatke, sprejel nedolgo nazaj, ta pa izdatke do leta 2030 zvišuje na tri odstotke.

Kot minister je sicer vse bolj razočaran, da odgovornost za varnost "aktivno, z dejanji, s proračunom, z rešitvami, s podporo resoluciji najodločneje, trdno in zelo osamljeno izvajajo samo še v poslanski skupini Gibanja Svoboda". Na vladi referendumu nasprotujejo, je dejal. Ponosen pa je tudi na stališče predsednika vlade Roberta Goloba, "ki se je na zasedanju vodij zavzel za to, da se varnostne obrambne kapacitete uporabijo aktivno tudi za to, da se čim prej doseže mir in prepreči prelivanje krvi in izgubo življenj civilistov v Gazi".

[[image_1_article_78792]]

NSi dvig podpira, SD meni, da morajo o njem odločati državljani

Tudi poslanec NSi Janez Žakelj je v predstavitvi poslanskih stališč poudaril pomen članstva Slovenije v Natu. "V NSi podpiramo postopno zviševanje obrambnih izdatkov Slovenije," je povedal, hkrati pa je opozoril, da mora biti ta dvig skrbno načrtovan, premišljen in učinkovit.

Po mnenju SD je nujno, da o dvigu obrambnih izdatkov odločajo državljani. "Verjamemo, da je posvetovalni referendum pot do širšega soglasja in trdnejše prihodnosti naše države, hkrati pa bi izid referenduma vladi podal legitimno izhodišče za zastopanje interesov Slovenije v mednarodni skupnosti," je dejal poslanec Predrag Baković.

Tudi poslanec Levice Milan Jakopovič je v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudaril nujnost referenduma. "Če damo tri odstotke BDP za vojsko ali celo več, bo to nekje drugje zmanjkalo ali pa se bomo dodatno zadolžili na račun prihodnjih generacij," je zatrdil.

Po besedah poslanke Svobode Andreje Rajbenšu pa vprašanje, kako se soočiti z realnostjo vse bolj nestabilnega in nepredvidljivega sveta, ne sme biti vprašanje, ki bi si zaslužilo poenostavljene formule ali všečne politične igre. 

Logar: To je dokaz popolne disfunkcionalnosti vladajoče koalicije

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je bil kritičen do koalicije. "Dejstvo, da se sploh pogovarjamo o predlogu ene izmed koalicijskih strank za referendum proti politiki lastne vlade, je dokaz popolne disfunkcionalnosti vladajoče koalicije, ki ni več sposobna funkcionirati kot celota," je zatrdil Logar.

Poslanci SDS pri razpravi ne sodelujejo, tudi stališča niso predstavili. Je pa predsednik SDS Janez Janša na omrežju X koalicijskim strankam očital, da lažejo. Zapisal je, da SD, Levica in Svoboda ostajajo v isti vladi, predsednik vlade Golob pa ne bo vezal zaupnice na glasovanje o posvetovalnem referendumu, kot so želeli v SDS, kar da vse pove. "Svobodnjaki lovijo volivce, ki jih skrbi varnost, SD in Levica pa tiste, ki nasprotujejo oboroževanju," je zapisal Janša.

Matej T. Vatovec je dejal, da si iskreno želi, da bi danes razpis referenduma izglasovali, četudi z glasovi SDS, saj bi s tem dali ljudem možnost, da odločajo o tem, ali bo družba šla po poti militarizacije.