Praktično nemogoče je, da bi se zadnje dni vozili po slovenskih avtocestah in ne obstali v koloni. Še posebej to poletje se zdi gneča nevzdržna; Mariborčanom morda tudi zaradi del na odseku Slovenske Konjice - Dramlje. Da so zastoji letos res "nacionalni infarkt," ugotavlja tudi dr. Niko Gamulin, nekdanji raziskovalec na Fakulteti za računalništvo Univerze v Ljubljani, ki je zdaj svetovalec za področje umetne inteligence za različne industrije in se ukvarja z optimizacijo poslovnih procesov. Tudi s tega vidika ga zanima, kako optimizirati pretok slovenskih avtocest, v zadnjih tednih rakrane naše države. Tako se je Gamulin lotil raziskave, koliko časa zapravimo v kolonah in - ker je čas denar - koliko nas to stane kot državljane.

[[image_3_article_78504]]

Ko dvigovanje davkov izgubi pomen

"Zadnji mesec ni minil dan, ko ne bi obstal v koloni. Ko sem izračunal, da bi od Kopra do Ljubljane hitreje pretekel, sem se vprašal, koliko nas te kolone stanejo," pojasni vzgib za pravcato malo raziskavo. Zaključek te je, da zastoji prinašajo tako velike izgube, da vsak morebiten dvig davka izgubi pomen. In kako je prišel do tega? Pojdimo v drobovje.

Manj časa, več stresa, več stroškov

"V primerjavi z letom 2020 so se povprečni potovalni časi letos podaljšali za 31 odstotkov, kar zaradi izgubljenega časa, porabljenega goriva, onesnaženja in zamud pomeni med 265 in 320 milijonov evrov stroškov letno," računa sogovornik: "150 milijonov gre za izgubljeno produktivnost, 100 za motnje tovornega prometa, 50 za povečano porabo goriva, 20 za okoljsko škodo." Kot dodaja, to občuti tudi vsak posameznik na lastni koži: "Vsak dan v koloni pomeni manj časa za družino, več stresa, več stroškov in ne nazadnje več emisij oziroma bolj nezdravo okolje."

Od Maribora do Ljubljane vedno dlje

Denimo pot med Mariborom in Ljubljano se je v jutranji konici iz povprečno 75 minut podaljšala na 95 minut (za 26,7 odstotka), v popoldanski konici in smeri iz Ljubljane v Maribor pa iz 80 na 105 minut ( za 31, 3 odstotka).

[[image_1_article_78504]]

Gamulin je celo z zaokroževanjem navzdol, na 20 mintu zamude, izračunal, da če se po štajerskih avtocestah (A1 in podravski A4) na dan prepelje 25.000 vozil s povprečno 1,5 potnika v njih, 20-minutna zamuda prinaša 12.500 "človeških ur" na dan. Če oseba zasluži 10 evrov na uro, to pomeni 125.000 v prometu izgubljenih evrov na dan oziroma 2,6 milijona evrov na mesec. In to samo za Štajersko! Na podoben način je prišel do stroška na Primorskem (2,1 milijona evrov na mesec) in drugih regijah (1,6 milijona evrov na mesec). Skupno ima torej Slovenija na mesec 6,3 milijona evrov stroškov samo zato, kot pravi Gamulin, ker cest ni obnavljala pravočasno. Pa v izračun sploh ni mogoče zajeti vseh cest. 

Strošek 6,3 milijona evrov pri urni postavki 10 evrov na uro znaša 630.000 ur, ki jih preživimo na cesti. Ker je slovenski BDP na zaposlenega približno 60.000 evrov, pomeni, da bi lahko imeli na ta račun 105 dodatnih delovnih mest.

"Vlada sabotira produktivnost"

"Kdo bo za to odgovarjal?", se sprašuje Gamulin: "Medtem ko ceste razpadajo in državljani vsak dan izgubljajo čas, vlada drži moratorij, zamrzne pravočasne obnove cest, čaka da razpadejo in žonglira z razpoložljivimi sredstvi. Šest milijonov na mesec pa gre samo za čakanje v koloni, namesto za delo, produktivnost, prihodnost!"  Še več; ker je ocenjeni učinek višjega dohodninskega razreda pet milijonov evrov na mesec, sogovornik tako ugotovi, da se vlada namesto učinkovite fiskalne politike gre "sabotažo produktivnosti."

Tudi, če bi se vlada zagovarjala, da letos poteka rekorden investicijski cikel, vreden skoraj pol milijarde evrov, v infrastrukturo, pa Gamulin odgovarja, da je kaos nastal zaradi slabega upravljanja posledic in s prstom kaže na množična gradbišča.

[[image_2_article_78504]]

"Dela resda potekajo, a brez koordinacije, brez celostne komunikacije in brez resne digitalne podpore. Ljudje občutimo le zastoje, ne pa pravih razlogov zanj. Saj ni težava obnova, težava je, da država to opravlja, kot da smo leta 1995 in ne 2025!" je kritičen Gamulin in opozarja na to, da imamo letos Slovenci skupno že rekordnih 1,3 milijona vozil, številka pa vsako leto narašča. "Pa ne le osebni promet, raste tudi tovorni promet, mi pa na ključnih odsekih nimamo treh pasov!" 

Odpreti odstavni pas, omejiti hitrost

A dovolj kritik, kakšne so rešitve, povprašamo sogovornika. Ponudi jih na dlani: "In to cenejše rešitve, kot znaša strošek obnove sto metrov ceste. Strošek bi bila le implementacija sistema informatike. Prva rešitev je - kot v drugih državah, kjer ni več pasov -, da se z ustrezno signalizacijo ob zasotojih odpre odstavni pas, v primeru prostega pretoka pa zapre. Kot drugo; v Nemčiji in drugod že kak kilometer pred zastojem signalizacija obvešča voznike, naj upočasnijo. S tem se zmanjša možnost fantomskih zastojev, pa tudi naletov. Seveda, če je vozniška kultura primerna oziroma če vozniki signalizacijo res upoštevajo, tudi ko zastoja še ne vidijo."

Gamulin tako zaključi z besedami, da zastoji niso naravna nesreča, ampak politična odločitev oziroma posledica neodločnosti: "Državljani moramo zato zahtevati spremembe na bolje!"