Leta 2020 je Računsko sodišče ugotovilo, da ministrstvo za zdravje ni učinkovito obvladovalo dolgotrajnega bolniškega staleža v Sloveniji. Revizijsko poročilo poudarja pomanjkanje strategij za zmanjšanje trajanja bolniškega staleža, analiz o vzrokih dolgotrajnih bolniških odsotnosti, ter učinkovitega ukrepanja glede dostopnosti zdravstvenih storitev.
Najvišje izplačano bolniško nadomestilo skoraj 21.500 evrov
Najdaljši bolniški stalež leta 2020 je trajal 11,5 leta, najvišje izplačano bolniško nadomestilo pa skoraj 21.500 evrov. Slovenija ima med evropskimi državami najmanj restriktivne pogoje glede višine in trajanja bolniškega staleža, kjer je trajanje nadomestila neomejeno, višina nadomestila pa se s trajanjem povečuje, navaja Zurnal24.
Pomembno vprašanje se nanaša na število bolnikov, ki so na bolniški, ker čakajo na zdravstvene posege. Odsotnost podatkov o tem ali so bolniki, ki čakajo na specialistične preglede ali operativne posege, v bolniškem staležu, predstavlja vrzel. Študija razkriva, da je povprečen strošek nadomestila plače med čakanjem na operacijo 57 tisoč evrov, medtem ko je strošek same operacije 16 tisoč evrov.
Glede na pomanjkanje ustreznih podatkov in analiz, Računsko sodišče opozarja na nezadostna navodila o ravnanju zavarovancev med bolniško. Ta so premalo določna, nejasna in se podajajo le ustno, kar vodi do sodnih sporov o tem, katere aktivnosti so dovoljene med dolgotrajno bolniško odsotnostjo.
Kljub neuspehu ministrstva pri obvladovanju dolgotrajnega bolniškega staleža, so bile po revizijskem obdobju izvedene določene aktivnosti. opravili so analizo stanja zdravstvenega absentizma, in v zakonodajnem postopku je predlagan zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Ta predvideva omejitev višine bolniškega nadomestila na 2,5-kratnik povprečne plače ter skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. To vključuje podaljšanje obdobja, ko delodajalec nosi breme bolniškega nadomestila, na 30 dni.
