Znanstveniki že leta opozarjajo, da se atlantski tok, ogromen oceanski "tekoči trak", ki prenaša toplo vodo iz tropov v severni Atlantik, upočasnjuje in je na robu propada, kar bo spremenilo temperature v Evropi. Sedaj pa je nova študija pokazala, da bi lahko propadel že med letoma 2037 in 2064, kar bi pomenilo svetovno katastrofo. Podnebje na celinah ob oceanu bi se popolnoma spremenilo.
Bo Evropa izgubila ključni vir toplote?
Kot opozarja CNN, je že pet znanstvenih študij, ki so izšle v zadnjih letih, pokazalo, da bi se lahko sistem "atlantske meridionalne cirkulacije", katere del je tudi atlantski tok, zaradi višjih temperatur oceanov in motenj v slanosti, ki so posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, sesul.
AMOC, ali atlantski meridionalni obratni tok, je ključni sistem oceanskih tokov v Atlantskem oceanu, ki deluje kot nekakšen "tekoči trak". Topla, slana voda iz tropskega dela Atlantika se pomika proti severu, kjer se ohladi in potopi v globino. Ta hladna voda se nato vrača proti jugu, medtem ko se na površju topla voda spet premika proti severu. Ta nenehno kroženje vode vpliva na globalno podnebje, saj prenaša toploto iz tropov proti severu. AMOC je pomemben za uravnavanje temperature na Zemlji in vpliva na vremenske vzorce na velikih območjih.
Kot je za ekološki portal Čas za zemljo pojasnil klimatolog Gregor Vertačnik iz Arsa, se zaradi podnebnih sprememb pospešeno tali led na Grenladiji. Led, ki se lomi z obalnih ledenikov, pada v morsko vodo in razredči morsko vodo. Zmanjšana slanost pa zmanjša gostoto morske vode na območju južno, vzhodno in zahodno od Grenlandije. Ta voda pride v stik s severnoatlantskim tokom, ki je topel morski tok z zelo slano vodo. Če je dotok bolj sladke vode s severa dovolj močan, lahko pride do tako močnega upada gostote, da severnoatlantski tok ne more več potoniti in se termohalina cirkulacija prekine. Če ta tok ne potone in se vrača proti Antarktiki po dnu morja in se to kroženje ustavi, izgine pomemben vir toplote praktično za celo Evropo.
Črn scenarij: Sesutje že čez 13 let
Nova študija Inštituta za morske in atmosferske raziskave v Utrechtu je na podlagi najsodobnejših modelov ocenila obdobje, v katerem bi se lahko zgodil razpad sistema morskih tokov Atlantskega oceana. Ta bi se lahko sesul med letoma 2037 in 2064, najverjetneje pa do leta 2050. Ugotovitve kažejo, da obstaja več kot 50-odstotna možnost, da se tokovi zrušijo, preden pridemo do sredine tega stoletja.
Stefan Rahmstorf, fizikalni oceanograf na Univerzi v Potsdamu v Nemčiji, ki sicer ni sodeloval v najnovejši raziskavi, opozarja, da obstoječe napovedi celo podcenjujejo, kako hitro bi se lahko zlomil sistem tokov. Modeli pri izračunih ne upoštevajo enega izmed pomembnejših dejavnikov, to je taljenje grenlandskega ledu, zaradi česar se v Atlantski ocean izteka velika količina sladke vode.
Nujnost in natančnost te napovedi sta brez primere in povzročata alarm pri mnogih v znanstveni skupnosti in zunaj nje. Soavtor študije in raziskovalec s področja morja ter ozračja na Univerzi v Utrechtu na Nizozemskem, René van Westen, je za CNN poudaril, da so ugotovitve res skrb vzbujajoče.
Več poplav, toplotnih valov, suš ...
Če bi se sistem tokov zlomil, bi deli sveta postali neprepoznavni, navaja CNN. Ta pojav ima moč, da drastično na novo opredeli vremenske in podnebne vzorce našega planeta, z daljnosežnimi posledicami za ekosisteme in človeške družbe. Morebitne posledice presegajo zgolj okoljske premike, močno in nepredvidljivo lahko vplivajo na kmetijstvo, infrastrukturo in svetovno gospodarstvo.
“Na območjih bi se nadaljevali vsi učinki podnebnih sprememb, a bi bili bolj izraziti. To pomeni več poplav, več toplotnih valov, več suš,” je raziskovalec Van Western opisal za CNN.
Kakšen bi bil svet, v katerem je AMOC nehal delovati? Drastično drugačen. Po sesutju bi arktični led postopoma napredoval proti jugu in v enem stoletju segal do južne obale Anglije. To pomeni, da bi severni del Evrope popolnoma zaledenel. Povprečne temperature v Evropi in v Severni Ameriki bi padle.
Kako bi izgledalo vreme v Sloveniji?
V Sloveniji bi bila hitrost ohlajanja v mesecih od decembra do aprila 5–9 stopinj Celzija v 100 letih, pri čemer je treba poudariti, da gre za izračun globalnega podnebnega modela, ki ima slabo prostorsko ločljivost. Glavno sporočilo je, da bi se pozimi mnogo bolj ohladilo kot poleti, še je za portal Čas za zemljo povedal klimatolog Arsa Gregor Vertačnik.
Čeprav se sprememba temperatur na letni ravni za nekaj stopinj Celzija ne sliši katastrofalno, gre za izredno veliko spremembo v primerjavi s tem, da se je v Evropi v zadnjih 50 letih ozračje segrelo za dve do tri stopinje Celzija.
Na južni polobli bi se zgodilo obratno, saj zalivski tok iz vzhodne obale Južne Amerike ne bi več odvajal toplote. Ironično bi se suha in deževna sezona v amazonskem deževnem gozdu popolnoma zamenjali.
"To bi bilo katastrofalno za Evropo"
Klimatolog Gregor Vertačnik še opozarja, da se trenutno vsi ukrepi pripravljajo za segrevanje Evrope, a če bo do razpada res prišlo, bomo deležni ravno obratnih sprememb. Gre za mnogo hujši scenarij kot globalno segrevanje, ki se dogaja v zadnjih desetletjih: "To bi bilo katastrofalno za Evropo, saj bi se stroški za ogrevanje enormno povečali, marsikatere zgradbe ne bi bile več primerne za bivanje, bodisi bi se podrle pod težo snega ali bi bile energetsko neustrezne. Kmetijstvo v večjem delu severne polovice Evrope bi praktično prenehalo obstajati, saj bi bilo premrzlo. Poleg tega bi bili še drugi negativni učinki na gospodarstvo in turizem v Evropi," še je opozoril za ekološki portal.