Poročilo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je vlada predstavila šele danes, po volitvah, kljub temu, da naj bi bili dokumenti pripravljeni že prej. “Pred tem je bila zasedenost ministrske ekipe na seji premajhna. Razprava o poročilu sicer je potekala, vendar je bilo vprašanj veliko,” je danes po seji pojasnil minister za finance Andrej Šircelj.
Ni vsebinskih popravkov napovedi
Vlada si želi čim natančnejšo napoved, zato so poročila predstavili šele danes. Na Umarju so medtem že konec marca ocenili, da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična. “Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi,” so podčrtali.
Je pa napoved v javnost prišla neuradno. Ob znižanju ocene za 0,5 odstotne točke v tem letu naj bi Umar napoved za prihodnje leto znižal za 0,3 odstotne točke na tri odstotke, v 2024 pa naj bi rast dosegla 2,8 odstotka.
“Danes smo pakt stabilnosti poslali fiskalnemu svetu in evropski komisiji. Glede na tveganja je še vedno omogočen fiskalni prostor,” je še pojasnil Šircelj.
Je pa Umar kljub poslabšanju napovedi vseeno bolj optimističen od nekaterih drugih mednarodnih in domačih ustanov. Mednarodni denarni sklad (IMF) je tako Sloveniji pred dnevi v luči negativnih učinkov vojne v Ukrajini in posledičnih pretresih na svetovnih trgih za letos napovedal 3,7-odstotno rast BDP. Ocena iz najnovejšega poročila o svetovnih gospodarskih obetih je za 0,9 odstotne točke slabša od tiste lani oktobra. Napoved za prihodnje leto je s 3,0 odstotka slabša za 0,6 odstotne točke.
Podobno oceno kot IMF je nekaj prej objavila Gospodarska zbornica Slovenije, ki letos pričakuje 3,7-odstotno krepitev BDP, v letu 2023 pa 3,2-odstotno. Evropska komisija je medtem sredi februarja, torej pred ruskim napadom na Ukrajino, že poslabšala napovedi za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke na 3,8-odstotno rast v letu 2022.
O tem, kako bo Slovenija financirala plin, beseda ni tekla, kajti država ga neposredno ne plačuje. Plačujejo ga kupci plina in ne država. Kupci so zavezani trenutno veljavnim pravilnikom.
IMF napovedoval 1,8 odstotno povprečno letno rast
IMF je na primer lani oktobra Sloveniji za letos napovedoval 1,8-odstotno povprečno letno rast cen življenjskih potrebščin, po novem pa pričakuje 6,7-odstotno inflacijo. Tudi v letu 2023 naj bi ta s 5,1 odstotka ostala visoka. Umar je jeseni za letos pričakoval okoli dvoodstotno povprečno inflacijo. Zvišujejo se finance za zagotavljanje zdravja in za zagotavljanje pokojnin.
V nacionalnem reformnem programu so opredeljene temeljne reforme. Treba bo narediti spremembe na področju pokojnin, zdravja, dolgotrajne oskrbe ter na področju zelenega prehoda in digitalnefga razvoja. Občutljiva tema je inflacija in pričakovanja. Pričakuje se zaostritev v letošnjem letu, predvsem v smeri prilagajanja politike trenutnim razmeram. Največji vpiv na inflacijo ima cerna energentov in hrane.
STA
