Mit o Walt Disneyju, ki naj bi bil zamrznjen in čakal na odkritje nesmrtnosti, ponazarja staro človekovo željo po večnem življenju. Današnja znanost pa se temu cilju približuje bolj resno kot kadarkoli prej - od genetskega inženiringa do novih terapij, ki obljubljajo temeljito prenovo naše biologije.
Nanoboti bi sproti popravljali celice
CRISPR tehnologija in pospešen razvoj genske terapije odpirata pot zdravljenju mutacij, krepitvi imunskega sistema in boju proti boleznim, vključno z rakom. Tudi mRNA tehnologija, znana iz pandemije, postaja temelj razvoja personaliziranih cepiv. »To odkritje je dokaz koncepta, da bi se ta cepiva potencialno lahko komercializirala kot univerzalna cepiva proti raku,« poudarja onkolog Elias Sayour.
Dolgoživost danes mnogi zasledujejo prek biohakinga, nadzora nad prehrano, vadbo in regeneracijo. Futuristi, med njimi Ray Kurzweil, pa si prihodnost predstavljajo še bolj drastično - z nanoboti, ki bi potovali po žilah, popravljali celice in odpravljali posledice staranja. Po njegovem je cilj jasen: »Edina rešitev je ozdraviti staranje samo.«
Bi že pred rojstvom oblikovali dojenčke?
V središču pozornosti so tudi posegi v najzgodnejše faze življenja. Koncept gensko zasnovanih dojenčkov nakazuje, da bi se nadzor nad dolgoživostjo lahko začel že pri zarodku, čeprav tako imenovani designer babies sprožajo etične dileme. Ob tem raziskovalci poudarjajo pomen ohranjanja telomerov, ključnih zaščitnih struktur na kromosomih, ki upočasnjujejo celično staranje.
Več na Slo24.si: Kako blizu smo nesmrtnosti in ali bomo v prihodnosti lahko sami dizajnirali svoje otroke? (Anketa)
Regenerativna medicina, 3D tiskanje organov in celo zamisli o prenosu zavesti v digitalno obliko dopolnjujejo širši nabor tehnoloških poskusov, ki bi lahko človeku nekoč omogočili, da bistveno podaljša, ali celo premaga svoje biološke omejitve.
