V Permakulturnem centru, ki stoji na sejmišču Pomurskega sejma, realizirajo bistvene etične vrednote permakulture. ''Permakultura v bistvu pomeni permanentna kultura, se pravi trajnostna kultura, ki temelji na treh etičnih načelih: skrb za zemljo, skrb za ljudi in skrb za pravično delitev, torej da so dobrine pravično razdeljena,'' je dejal Tomislav Gjerkeš iz Društva za permakulturo Slovenije, ki je na tem sejmu že 12. leto zapored.
[[image_1_article_69337]]
Pri nas še biodinamika ni tako razširjena kot v tujini
''Biodinamika zagotavlja najbolj zdravo in vitalno hrano in obenem skrbi za ravnovesje v zemlji, skrbi za biotsko pestrost, brez kakršnih koli vplivov na okolje oziroma so ti res minimalni, saj se uporabljajo le stroji za obravnavo tal,'' je biodinamiko na kratko opisala Sonja Vavken, predsednica Zveze biodinamikov Slovenije. Biodinamika v Sloveniji še ni tako zelo razširjena, v primerjavi z Nemčijo, Švico ali Francijo.
Na največjem agroživilskem sejmu v Sloveniji so organizirali predavanja na temo biodinamike, saj se tam srečajo ljudje iz ekološkega kmetijstva. Med drugim je potekalo predavanje največjega slovenskega biodinamičnega kmeta Zvoneta Černeliča. ''S takim predavanjem želimo pojasniti, da se tudi na velikih kmetijah dela po biodinamiki. V tujini imajo biodinamične kmetije tudi po 1000, celo 2000 ha. Morda pa predavanje koga navduši in se obrne v ta način kmetovanja,'' je dodala Vavken.
[[image_2_article_69337]]
Biodinamika ni zgolj za vrtičkarje
Zvone Černelič, največji biodinamični kmet v Sloveniji, prihaja iz občine Brežice. Na njegovi kmetiji obdelujejo kar 46 ha, večina od površin je pod travinjem. Poleg tega imajo 40 glav živine, ki jo pasejo v osmih ali devetih vaseh. Večino zemlje imajo v najemu, v lasti pa imajo 8 ha zemlje. Pred 33 leti sta z ženo kupila 2,5 ha zemlje. Pridelujejo zelenjavo, jagode, žita in oljnice.
''Izziv oz. cilj mi je v vsem tem procesu predstavljalo, da ohranjam naravo v takem oz. v še boljšem stanju, kot sem jo dobil. Poleg tega pa mi cilj predstavlja, da z izobraževanji prenašamo tovrstno znanje na ostale kmete. Nikakor ne obsojamo tistega, ki dela na način, v katerega jih je porinil industrijski lobi. Verjamem, da je naš način pridelave edini pravi, vse ostalo je zgolj umiranje na obroke,'' je dejal Černelič.
Z biodinamiko do hrane za ves svet
Po mnenju Černeliča je ekološko hrano mogoče pridelati za cel svet. ''Trdim, da se z biodinamiko lahko pridela dovolj hrane za ves svet. Seveda bi prišlo do pomanjkanja, če bi naenkrat imeli samo ekološko pridelavo. Začeti bi morali že pri spremembi razmišljanja ljudi, saj se preveč hrane zavrže. Pridelovati bi bilo treba več iz zelenih delov rastlin in zmanjšati količino mesa.'' Z zelenimi deli rastlin lahko prehranimo bistveno več ljudi kot z mesom, ugotavlja Černelič
[[image_3_article_69337]]
Razlika med gnojem in humusom
''V gnoju je preveč dušika, amonijaka, kar je agresivno za tla. Gnoj tisto leto sploh ni tako učinkovit, zato ga je treba predelati. Biodinamiki predelujemo gnoj s pomočjo preparatov, ki to pospešijo in dajejo kompostu vitalnost,'' pravi biodinamik Zvone Černelič. Na ta način je manj bolezni na rastlinah, ki so posledično bolj zdrave za človeka.
Za svoje delo je prejel že več nagrad na evropskem nivoju. Najbolj vredna omembe je nagrada za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Na natečaju so predstavili obdelovanje zemlje na njihovi kmetiji. Od ljudstva so prejeli največ glasov.
Njihovo zelenjavo je mogoče kupiti na tržnici
''Zelenjavo prodajamo celo leto, pozimi sicer samo na domu, od aprila do decembra pa smo na tržnici v Ljubljani, in sicer ob sredah in sobotah,'' dodaja Černelič, ki vidi začetek usmeritve k ekološkemu pridelovanju že pri otrocih, ki jih je treba vzgajati v tej smeri. Na koncu poziva kmetijske odločevalce poziva k razmišljanju v ekološko smer.
