Vsak slovenski davčni zavezanec lahko do enega odstotka svoje dohodnine nameni organizacijam v javno korist. Ena izmed tistih, ki je v zadnjih letih prejela veliko zaupanja, je Društvo za srčno-žilne bolezni AED – neprofitna organizacija, ustanovljena leta 2019 z namenom reševanja življenj ob nenadnih srčnih zastojih. Njihovo delo se osredotoča na širjenje mreže javno dostopnih defibrilatorjev ter izobraževanje ljudi o temeljnih postopkih oživljanja.

O njihovem poslanstvu, viziji in dosežkih smo se pogovarjali s projektnim vodjo Samom Oblakom, ki nam je podrobneje predstavil delovanje društva in pomen hitrega odziva v kritičnih trenutkih.

Za začetek – kako se je sploh začela vaša pot v društvu AED?

Pobuda mi je bila všeč že od samega začetka, čeprav je društvo nastalo že pred mojim prihodom. Sam sem se društvu pridružil leta 2021, ko smo si stvari predstavljali nekoliko bolj preprosto. Kasneje smo spoznali, da gre za velik potencial, ki ga je vredno razvijati, in vesel sem, da na tej poti uspešno napredujemo – vsako leto smo močnejši.

Torej ste se priključili leta 2021, a ideja je obstajala že prej?

Tako je. Osnovna ideja je bila že zastavljena, saj so ustanovni člani imeli grenko izkušnjo v krogu svojih najbližjih. Hkrati smo tudi s strani strokovnih teles prejeli opozorila, da so bolezni srca in ožilja glavni vzrok smrti. Pogledali smo, kako je področje urejeno v tujini, in statistika jasno kaže, da se splača vložiti trud – ob pravočasni uporabi defibrilatorja ter pravilnem izvajanju temeljnih postopkov oživljanja se možnost preživetja srčnega zastoja lahko dvigne na kar 40 %. Trenutno pa preživi le vsak deseti primer.

[[image_1_article_78211]]

Imate mogoče podatke za Slovenijo?

V Sloveniji smo sicer rahlo nad evropskim povprečjem, nekje med 13 in 14 % preživetja ob srčnem zastoju izven bolnišnice. Prav na tem področju vidimo svojo vlogo – kako prispevati k temu, da se ljudje znajo pravilno odzvati in da imamo v Sloveniji gosto mrežo delujočih, ustrezno servisiranih AED naprav. Pomembno je tudi, da se teh naprav ne bojimo in jih znamo uporabljati.

Kako pravzaprav poteka delo vašega društva?

Naše financiranje temelji izključno na namenitvi dela dohodnine. Zato smo posebej hvaležni vsem, ki nas s tem podprejo – brez njih nas preprosto ne bi bilo. Prav zato si želimo še več podpornikov, saj po ocenah kar tretjina AED naprav v Sloveniji ni ustrezno vzdrževanih. Ogromno sredstev namenjamo ravno za to – vzdrževanje in nakup novih naprav ter ozaveščanje ljudi.

Ste slišali za kakšno zgodbo, ki vas je še posebej ganila, kjer je naprava, ki ste jo postavili, komu rešila življenje?

Vsaka zgodba me posebej gane, ker potrjuje, da naše delo prinaša rezultate. Morda bi izpostavil lanskoletni dogodek na sejmu Agra v Gornji Radgoni, kjer je obiskovalec doživel srčni zastoj, življenje pa so mu rešili z napravo, katere nakup smo omogočili mi.

Ste bili tudi sami kdaj v situaciji, ko je bila bližina AED naprave odločilna?

Osebno še nisem bil priča takšnemu dogodku. Vem pa, da bom, če se kdaj znajdem v tej situaciji, znal pravilno odreagirati in upam, da bo naprava AED v bližini.

Projekt “AED v vsako občino” zveni enostavno, a za tem je verjetno veliko dela. Kako ste se tega lotili?

Ker delujemo izključno na podlagi donacij iz dohodnine, imamo ta sredstva na voljo enkrat letno. Ko smo videli, da smo lani prejeli res lepo podporo, smo se odločili, da v duhu transparentnosti in poštenosti vsem 212 občinam ponudimo možnost financiranja ene AED naprave. Pošiljali smo povpraševanja, zbirali kontakte, poslali prve informativne maile – nekateri so jih verjetno brali z dvomom. A odziv je bil na nekaterih občinah izjemno hiter. Določene imajo že ustaljene ponudnike, druge sodelujejo z Rdečim križem, Civilno zaščito itd. Ko smo prejeli sklenjene pogodbe in izbrane ponudnike, smo z naše strani potrdili pogodbo, občine so plačale in naprave so bile montirane.

Ste zaznali spremembo v pripravljenosti občin za sodelovanje od začetka pa do danes?

Vsekakor. Sprva smo bili precej nepoznani. Danes nas občine prepoznajo, ključni pa sta bila naša transparentnost in integriteta. Spoštujemo zakone, sprejemamo kritike, se učimo sproti. Eden izmed razlogov za projekt v vsaki občini je tudi dejstvo, da nas je veliko dnevnih migrantov in se vozimo iz enega v drugi kraj vsak dan – defibrilator ni pomemben le doma, ampak tudi na poti, izletu, dopustu.

Imate zbrane podatke o lokacijah AED naprav, ki ste jih postavili?

Seveda. Poleg projekta “AED v vsako občino” smo naprave postavljali tudi drugod – v sodelovanju z akcijo “Gremo v hribe” smo naprave tudi v treh planinskih kočah, ZŠ Ljubljana, enotah Viških vrtcev, OŠ Gustav Šilih in Anton Besednjak v Mariboru, trgovinah Supernova, OBI, Merkur itd. Na naši spletni strani imamo interaktivni zemljevid, kjer te lokacije sproti dodajamo.

Koliko AED naprav je trenutno v občini Maribor?

Točno številko težko povem, vem pa, da se pripravlja projekt v sodelovanju z Rdečim križem. V Mariboru so nameščene naprave na različnih lokacijah, npr. pri OŠ Gustav Šilih, Supernova, Malečnik, dijaški dom Drava, Pohorska vzpenjača… Maribor je bil eden prvih, ki nas je izdatno podprl, kar nam je dalo zagon tudi za širitev drugod po Sloveniji.

Na katerih lokacijah v Mariboru si še želite postaviti AED naprave?

Naš cilj je, da naprava ni nikoli dlje kot 3 minute hoje stran. To je ambiciozno, a izvedljivo. Gosta mreža je ključ.

Torej ne gre zgolj za opremo, temveč tudi za izobraževanje. Znamo Slovenci nuditi prvo pomoč?

Smo nekje v evropskem povprečju, a prostora za napredek je še veliko. Na delavnicah temeljnih postopkov oživljanja, ki jih izvajamo, so odzivi zelo pozitivni. Organizirali smo tudi simulacije srčnega zastoja, da ljudje začutijo, kako bi bilo ukrepati v resnični situaciji. Velik izziv je, da ljudje neradi priznajo, da nečesa ne znajo – zato jim omogočamo, da vadijo na lutkah, kjer pokažemo pravilno tehniko stiskov in vpiha. Imamo tudi informativne kartice s postopki, ki jih lahko odnesejo domov.

Ali ljudje zaradi strahu ali negotovosti morda raje ne ukrepajo?

Zagotovo. A z vsako delavnico se tega strahu zmanjša. Dve tretjini srčnih zastojev se zgodi doma – kar pomeni, da bomo morda morali pomagati nekomu, ki nam je blizu. Zato je pomembno, da znanje obnovimo in zaupamo vase. Najslabša pomoč je tista, ki je ni.

Bi bilo po vašem mnenju dobro, da bi bile delavnice o oživljanju pogostejše v naših življenjih?

Da, absolutno. Podatki kažejo, da znanje hitro zbledi, če ga ne ponavljamo. Krajše, a pogoste delavnice so veliko bolj učinkovite kot enkraten tečaj na tri leta. Ljudje se pogosto bojijo, da bodo naredili kaj narobe, ali da jih bo kdo tožil – a resnica je, da je človek, ki pomaga po svojih močeh, zakonsko zaščiten.

Obstajajo kakšni miti o defibrilatorjih, ki bi jih želeli razjasniti?

Največji mit je ta, da se jih ljudje bojijo uporabljati. Defibrilatorji, ki jih financiramo mi, so namenjeni uporabi s strani laikov – naprava vodi uporabnika v slovenskem jeziku. Ne morete narediti nič narobe. Obstajajo tudi povsem avtomatski modeli, kjer ni treba niti pritisniti na gumb. Elektrode imajo jasna navodila in slike, kam jih namestiti. Namen teh naprav je, da rešujejo življenja – in vsak, ki sledi navodilom naprave in pokliče 112, bo storil ogromno.

Kakšen pa je za vaše društvo naslednji korak, zdaj ko so v vseh občinah defibrilatorji?

Imamo še veliko projektov, ki jih zaključujemo skoraj na tedenski bazi. Dobili smo tudi veliko prošenj za specifične lokacije, da bi jih opremili z AED-ji, edino ugotoviti moramo najprej, koliko denarja nam je ostalo. V naslednjih dneh pričakujem tudi preliminarne podatke Finančne uprave o tem, koliko smo bili uspešni v lanskem letu. V kolikor bomo vsaj približno tako uspešni kot leto pred tem, računamo ta projekt ponovit in pravzaprav delat v tem sklopu tudi naprej – torej financirat nakup naprav AED, zagotavljati sredstva. Ker več kot bo defibrilatorjev, več jih bo potrebno servisirat. Ker če jih mi enkrat postavimo in te naprave ne bodo vzdrževane, nismo naredili nič. Radi bi tudi naredili večje korake k samemu ozaveščanju. Potem bo pa, upam, več znanega na jesen – 16. oktober je svetovni dan oživljanja. Takrat tudi mi baziramo svoje kampanje, sodelujemo tudi s projektom Slovenija oživlja.

Za zaključek pa me še zanima, kje v Mariboru in okolici vas lahko v prihodnjih mesecih najdejo ljudje, ki bi radi oddali svoje podpise in darovali del njihove dohodnine?

Mislim, da nas ni težko zgrešit. Na tej točki se spet zahvaljujem vsem tistim, ki nam naše delovanje omogočajo in vsem, ki nas podpirate ali želite podpreti. V prihodnjih mesecih nas lahko najdete na raznih dogodkih – na festivalu Lent, dogodki Factum events, dogodki v dvorani Tabor, dogodki v Minoritih, dogodki na Glavnem trgu... Na splošno pa tudi pred Cleverfitom, v Merkurjih, v Obiju, v Supernovi, v Europarku, v Mercator centru Tabor, v Maribox… Verjamem, da je v Mariboru naše zeleno srce že precej razpoznavno – in že vnaprej hvala vsem.

Društvo AED sporoča:

Z ogledom enostavnih korakov temeljnega postopka oživljanja (povezava do spletne strani https://drustvo-aed.si/tpo/) lahko naredite pomemben korak k večji pripravljenosti na morebitno situacijo s srčnim zastojem. Vabimo vas, da se seznanite z navodili, ki so med drugim na voljo tudi na naši spletni strani. Poleg tega boste tam našli tudi interaktivni zemljevid (povezava do spletne strani https://drustvo-aed.si/mreza-aed/) kjer si lahko ogledate, kje v vaši okolici so nameščeni defibrilatorji, katerih nakup je omogočilo društvo.