Na spletnem portalu vlade, kjer se lahko oddajajo predlogi in pobude, je bil podan predlog v smeri zvišanja plačila za nadurno delo. Namen predloga je predvsem zaščititi pravice zaposlenih in preprečiti izkoriščanje delavcev z nadurnim delom, ki je pogosto neustrezno plačano.
Delavci morajo delati tudi ob vikendih
Kot pojasnjuje predlagatelj, se v praksi vse pogosteje dogaja, da delodajalci prisiljujejo zaposlene k delu tudi ob sobotah in nedeljah, pri čemer so plačila za takšno delo minimalna. Zakon namreč jasno določa, da redni delovni čas znaša 8 ur dnevno oziroma 40 ur tedensko. Vsako preseganje te meje negativno vpliva na fizično in duševno zdravje delavcev, povzroča utrujenost, stres, depresijo in občutek tesnobe, saj možgani in telo nimajo dovolj časa za počitek in regeneracijo.
Glede na naraščajoče stroške življenja in pritiske na trgu dela, predlagatelj smatra, da bi bilo nujno, da se zakonsko določi, da se vsaka ura nadurnega dela plača najmanj 250 odstotkov osnovne urne postavke.
Višja urna postavka bi povečala motivacijo zaposlenih
Predlagatelj smatra, da bi se s povišanjem plačila za nadurno delo, zagotovila pravičnejša porazdelitev dela in počitka, zmanjšala zloraba delovne sile, povečala produktivnost in motivacija zaposlenih, istočasno pa bi spodbudili delodajalce k zaposlovanju novih delavcev namesto preobremenjevanja obstoječih.
Iz teh razlogov predlagatelj želi, da Vlada Republike Slovenije v najkrajšem možnem času preuči in sprejme spremembe Zakona o delovnih razmerjih, s katerimi bi se uvedel minimalni količnik 250 odstotkov za vsako nadurno delo, ki presega 40 ur tedensko, vključno z delom ob vikendih in praznikih.
Razporeditev delovnega časa je v domeni delodajalca
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagatelju odgovarja, da z vidika splošne delovnopravne ureditve pojasnjujejo, da je razporeditev delovnega časa eden od elementov organiziranja delovnega procesa in torej v domeni delodajalca, pri čemer pa mora vsak posamezen delodajalec poleg narave in posebnosti dela upoštevati tudi zakonske obveznosti, ki zagotavljajo delavcem pravico do omejenega delovnega časa, odmorov in počitkov ter dodatno kolektivno dogovorjena pravila glede določanja in razporejanja delovnega časa.
Pogodba o zaposlitvi mora v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsebovati podatek o dnevnem ali tedenskem delovnem času ter o njegovi razporeditvi. Zakon pa dopušča, da se delodajalec in delavec glede teh vprašanj sklicujeta tudi na zakon, kolektivno pogodbo ali splošne akte delodajalca.
ZDR-1 določa, da morata biti v pogodbi o zaposlitvi opredeljena razporeditev delovnega časa za posameznega delavca ter pogoji za morebitno začasno prerazporeditev delovnega časa.
Nadurno delo le ko je treba delo nujno opraviti
Ministrstvo za delo še dodatno pojasnjuje, da je nadurno delo dovoljeno le v izjemnih in vnaprej nepredvidenih primerih, ko je delo nujno treba opraviti ne glede na običajno razporeditev delovnega časa.
Tudi v takih primerih delodajalec ne sme odrediti nadurnega dela, če je delo mogoče opraviti v rednem delovnem času z boljšo organizacijo, drugačno razporeditvijo dela, uvedbo dodatnih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
Delodajalec lahko odredi nadurno delo, kadar gre za izjemno povečan obseg dela, kadar je treba preprečiti škodo ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, odpraviti okvaro delovnih sredstev, zagotoviti varnost ljudi, premoženja ali prometa ali v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba.
Število nadur je zakonsko omejeno
Ker nadurno delo pomeni večjo obremenitev za delavca, je zakonsko omejeno. Delavec lahko opravi največ 8 nadur na teden, 20 na mesec in 170 na leto, delovni dan pa ne sme trajati več kot 10 ur. Ob pisnem soglasju delavca se lahko letna omejitev poveča na največ 230 ur.
Prav tako mora nadurno delo delodajalec praviloma odrediti pisno. Ustna odreditev je dovoljena le izjemoma, vendar mora biti pisna odredba vročena naknadno. Namen pisne odreditve je jasna seznanitev delavca ter nadzor nad nadurnim delom.
Nadurno delo je že sedaj plačano več
Za nadurno delo pripada delavcu višje plačilo, torej dodatek za nadurno delo, ki ga določa kolektivna pogodba. Dodatek se obračuna od osnovne plače in se mu delavec ne more odpovedati. Tudi v primerih, ko nadure niso bile zakonito odrejene, vendar so bile dejansko opravljene, mora delodajalec te ure plačati kot nadurno delo, saj delavec ne nosi odgovornosti za organizacijo dela.
Sodna praksa dopušča tudi nadomeščanje nadur s prostimi urami, vendar le ob hkratnem izplačilu dodatka za nadurno delo in v ustrezno daljšem obsegu prostega časa. Delavec je upravičen do plačila vseh dejansko opravljenih ur preko polnega delovnega časa, ne glede na to, ali so bile nadure pisno odrejene, če je delodajalec zahteval, da se delo opravi.
V primeru kršitev, lahko delavec zahteva odpravo kršitve
Če delodajalec krši pravice iz delovnega razmerja, lahko delavec najprej pisno zahteva odpravo kršitve. Če delodajalec v osmih delovnih dneh ne ukrepa, lahko delavec v 30 dneh zahteva sodno varstvo. Denarne terjatve lahko uveljavlja neposredno na sodišču, pri čemer zastarajo v petih letih.
Glede na navedeno ministrstvo ocenjuje, da predlagana rešitev ni primerna za nadaljnjo obravnavo.
