Razlika med podporo SDS in Gibanja Svoboda pred začetkom volilne kampanje je 3,1 odstotne točke, kaže javnomnenjska raziskava Valicona za Siol. SDS bi volilo 22,2 odstotka vprašanih (januarja 22,4), Gibanje Svoboda pa 19,1 odstotka (januarja 18,3). Na tretjem mestu je SD z 9,1 odstotka (januarja 8,6).

Še vedno velik delež neopredeljenih

Sledili bi Demokrati s 6,6 odstotka (januarja 7,3), za njimi pa bi se uvrstila skupna lista Levice in Vesne s 6,5 odstotka (januarja 6,3). Na šestem mestu bi bila skupna lista NSi, SLS in Fokus s 6,2-odstotno podporo (januarja 5,9), na sedmem mestu pa Resni.ca s 4,4-odstotno (januarja 5,2).

Prerod s 3,7 odstotka (januarja 3,1) in SNS s 3,2 odstotka (januarja 2,7) sta že pod parlamentarnim pragom. Pirati, Mi, socialisti in Glas upokojencev pa so zbrali po manj kot tri odstotke glasov. Za kakšno drugo stranko bi glasovalo 1,2 odstotka sodelujočih (januarja en odstotek), neopredeljenih pa jih je 11,4 odstotka (januarja 10,4).

Koliko sedežev bi imeli?

SDS bi imela 29 sedežev v DZ, NSi, SLS in Fokus osem in Demokrati sedem. Gibanje Svoboda bi jih imelo 25, SD 12, Levica in Vesna pa sedem.

Ob upoštevanju samo opredeljenih pa bi za SDS glasovalo 27,2 odstotka sodelujočih, za Gibanje Svoboda pa 22,7 odstotka. SD bi dobila 11,7 odstotka, skupna lista strank NSi, SLS in Fokus 7,2 odstotka, Demokrati 6,8 odstotka, skupna lista strank Levica in Vesna 6,6 odstotka, Prerod 3,9 odstotka in Resni.ca 3,2 odstotka.

Ostale stranke bi dobile po manj kot tri odstotke glasov.

Volitev bi se udeležila vsaj polovica Slovencev

Če bi bile volitve že to nedeljo, bi se jih zagotovo udeležilo 55,3 odstotka vprašanih, bolj verjetno pa bi se jih udeležilo 26,6 odstotka. Bolj verjetno se jih ne bi udeležilo 9,4 odstotka, zagotovo pa se jih ne bi udeležilo 8,7 odstotka.

Zbiranje podatkov za javnomnenjsko raziskavo je potekalo od 6. do 8. februarja. Sodelovalo je 1526 vprašanih razen v delu, ki zajema podporo strankam samo med opredeljenimi vprašanimi. V tem delu sta sodelovala 1002 anketirana.

Koga imajo Slovenci najraje?

Med ocenjenimi politiki najvišjo povprečno oceno dosega predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledita predsednik SD Matjaž Han in predsednica DZ Urška Klakočar, na četrtem mestu pa je predsednik Demokratov Anže Logar. Peto mesto si delijo predsednik vlade in Svobode Robert Golob, sokoordinator Levice Luka Mesec in predsednik SDS Janez Janša.

Šesto mesto si medtem delijo predsednik Preroda Vladimir Prebilič, predsednik NSi Jernej Vrtovec, predsednica SLS Tina Bregant, sokoordinatorica Levice Asta Vrečko, sopredsednik Vesne Uroš Macerl in Marko Lotrič, ki je predsednik stranke z imenom Fokus Marka Lotriča.

Na zadnjih treh mestih so sopredsednica Vesne Urša Zgojznik, predsednik stranke Mi, socialisti Miha Kordiš in predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović.