Vlada je na današnji seji potrdila predlog novele zakona o zdravilih, predlog zakona o medicinskih pripomočkih in predlog zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu. Slednji bo skrajšal postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij tujim kandidatom, je na novinarski konferenci povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Spomnila je, da se Slovenija sooča s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev, trenutni postopki priznavanja poklicnih kvalifikacij pa so zapleteni in precej dolgotrajni. Zakon bi tujim zdravstvenim delavcem omogočil enostavnejši in hitrejši vstop na slovenski trg dela ter čim boljšo, lažjo in hitrejšo integracijo v družbo.
Predolgi postopni za poklicno kvalifikacijo
Po besedah ministrice je v letu 2024 za priznanje poklicnih kvalifikacij zaprosilo 123 zdravnikov in zobozdravnikov ter 136 drugih zdravstvenih delavcev. Ker so bili postopki dolgotrajni, so mnoge odvrnili od pridobivanja poklicne kvalifikacije. "Seveda pričakujemo večji interes in povečanje števila kandidatov," je poudarila. Koliko bo dodatnega interesa, pa je težko oceniti, je dodala.
Predlog zakona bi poenostavil in poenotil postopke priznavanja tujih kvalifikacij. Postopki trenutno v povprečju trajajo devet mesecev, predlog zakona pa bi jih po ocenah skrajšal na tri mesece, je pojasnila ministrica.
Ob tem bi predlog zakona znižal stroške, ki jih imajo kandidati s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. Ministrstvo za zdravje bo kot enotna točka za priznavanje poklicnih kvalifikacij omogočilo, da se kandidati izognejo dvojnemu plačevanju taks. Zaradi enotne točke bo za kandidate tudi manj administracije, je pojasnila Prevolnik Rupel.
Namesto komisije, ki jo je bilo doslej pogosto težko sestaviti, bo po novem imenovan izvedenec, ki bo natančno preveril strokovnost in znanje kandidatov. Ministrica je zagotovila, da bo kljub poenostavitvam postopkov strokovnost ostala na visoki ravni.
Slovenščine ne bodo preverljali več v začetni fazi
Novost je tudi, da bodo znanje slovenščine preverjali ob prijavi na strokovni izpit, in ne že v začetni fazi postopka. Predlog zakona uvaja tudi obdobje usposabljanja do šest mesecev pri izvajalcu, torej pri delodajalcu.
"V tem obdobju usposabljanja bo lahko kandidat spoznal delo in se naučil slovenskega jezika," je dejala ministrica. Ob tem predlog zakona ohranja določbo, po kateri ministrstvo za zdravje krije stroške tečaja slovenskega jezika v višini 300 evrov.
Sistemsko urejane dostopa do zdravil v izrednih razmerah
Pri noveli zakona o zdravilih gre po besedah ministrice predvsem za prenos evropskega pravnega reda. "Želimo zagotoviti, da so na trgu le zdravila, ki izpolnjujejo stroge standarde varnosti, učinkovitosti in kakovosti," je poudarila.
Poleg tega želijo s predlogom novele sistemsko urediti financiranje in dostop do zdravil v primeru izjemnih razmer. Gre denimo za naravne nesreče, izredne razmere v javnem zdravju, resne grožnje za zdravje ali čezmejne zdravstvene grožnje, je pojasnila.
Tako bi ob sprejetju predloga novele vsem členom dobavne verige zdravil naložili obveznost obveščanja, kdaj bo neko zdravilo prišlo na trg, o zalogah zdravil in v primerih prekinitve prometa z zdravilom.
Potrdili tudi zakon o medicinskih pripomočkih
Tudi pri predlogu zakona o medicinskih pripomočkih gre za prenos evropskega pravnega reda. Namen je pacientom zagotoviti kakovostne, varne in učinkovite medicinske pripomočke, skladne z zakonodajo, je poudarila ministrica.
Ministrica je izpostavila primere iz Hrvaške in Velike Britanije, ko so pacientom vgradili kolk ali prsne vsadke neustrezne kakovosti, ki so povzročali stranske učinke.
S predlogom zakona o medicinskih pripomočkih želijo to preprečiti in zagotoviti, da ima vsak pacient pregled nad vgrajenimi medicinskimi pripomočki.
Zakon predvideva vzpostavitev informacijskega sistema, v katerem bo mogoče razbrati vrste posameznih medicinskih pripomočkov. Če bi se naknadno ugotovilo, da je z medicinskim pripomočkom karkoli narobe, bo zagotovljena sledljivost, pacientu pa bodo pripomoček zamenjali v najkrajšem možnem času.
