Prvo testno območje sekcijskega merjenja hitrosti je zaživelo leta 2017. O načrtih za prihodnost smo se pozanimali pri Agenciji za varnost v prometu (AVP), DARS-u in pri slovenski Policiji.

Kako deluje?

Kot pojasni Agencija za varnost v prometu,  sistem zazna avtomobil/vozilo ob vstopu v 'sekcijo' (s prebiranjem registrske oznake) in zazna njegov izhod na izstopni merilni točki. Glede na čas, ki ga je potrebovalo vozilo, izračuna njegovo povprečno hitrost. Če je ta višja od dovoljene, gredo podatki vozila in lastnika naprej v obdelavo (in na koncu v izdajo globe oz. kazni za prekoračitev), če je hitrost nižja, pa se podatki registrske oznake in vozila takoj brišejo.

V Sloveniji smo že imeli vzpostavljeno testno območje sekcijskega merjenja, in sicer na petkilometrskem odseku med priključkom Trojane in izvozom iz predora Podmilj v smeri proti Ljubljani (leta 2017).

Pozitivni učinki merjenja

Glede na pozitivne učinke, ki jih je imelo prvo, testno obdobje, je stališče Agencije za varnost prometa (AVP) jasno. "Sekcijsko merjenje bo v veliki meri pomagalo umiriti promet na najbolj perečih točkah slovenskega avtocestnega križa. To pa pomeni tudi manjše tveganje za nastanek prometnih nesreč in s tem večjo varnost za vse udeležence v skladu z Resolucijo o varnosti cestnega prometa 2023 - 2030," so pokomentirali in dodali, da bo imel ta ukrep tudi nekaj stranskih, vendar ravno tako koristnih in pozitivnih učinkov. Pomagal bo dvigniti pretočnost avtocestnega omrežja in zmanjšati zastoje, nedvomno pa bo imelo zmanjšanje hitrosti tudi pozitiven vpliv na okolje z zmanjšanjem škodljivih izpustov CO2 in znižanjem ravni hrupa.

Naj dodamo še, da AVP ni kaznovalni organ, zato tudi ne izvaja radarskih meritev. Prav tako DARS nastopa v projektu le kot naročnik in plačnik sistema, saj jim je kot upravljavcem avtocestnega omrežja v velikem interesu, da se prometna varnost izboljša. S sistemom je v preteklosti upravljala Policija, ki je izrekala globe.

Kot je znano, se je testni sistem, ki je v letu 2017 začasno deloval na štajerski avtocesti A1 na območju trojanskih predorov, in sicer na smernem vozišču avtoceste proti Ljubljani, pokazal kot učinkovit, saj so se hitrosti umirile (čeprav je – kljub opozorilnim tablam "meritve hitrosti" in številnim medijskim in drugim objavam o vzpostavitvi testnega sistema – po podatkih DARS-a še vedno v povprečju 200 vozil na dan preseglo predpisano hitrost – odsek proti Ljubljani je sicer navedenega leta prevozilo v povprečju 21.000 vozil na dan).

Nov sistem bo po napovedih DARS-a zaživel leta 2025, na štirih odsekih

Sistem sekcijskega merjenja hitrosti bo začel na predvidenih štirih lokacijah delovati v drugi polovici leta 2025.

[[image_1_article_69657]]

Izvajalec bo moral vzpostaviti sistema na vseh štirih predvidenih lokacijah, skupaj s pripadajočo in zahtevano dokumentacijo, vključno s certifikatom o odobritvi tipa merila in Potrdilom o skladnosti, ki ga bo izdal Urad RS za meroslovje. "Sistem bomo najprej uvedli v ožjem obsegu. Glede na rezultate se lahko odločimo tudi za širjenje sistema na dodatnih odsekih avtocestnega omrežja, kar pa je, kot navedeno, odvisno od izkušenj, ki jih bomo pridobili z uvedbo tega sistema. Glavni cilj vzpostavitve sistema je umiriti hitrosti in povečati prometno varnost. Prednost takšnega načina merjenja je, da se hitrost umirja na daljši razdalji," pojasnijo na DARS-u.