Povprečno slovensko gospodinjstvo na teden zavrže več kot dva kilograma hrane, od tega skoraj kilogram še povsem užitne. To pomeni do pet evrov izgube tedensko. Na ravni države vsako leto v smeteh pristanejo tisoči ton hrane in več deset milijonov evrov, kaže raziskava, izvedena v okviru projekta LIFE IP Care4Climate.

Gre za skoraj en obrok na osebo na mesec

Številke pomenijo približno dva nepojedena obroka na gospodinjstvo oziroma skoraj en obrok na osebo na mesec. Do teh ugotovitev je prišlo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v raziskavi o nastajanju odpadne hrane in ravnanju z njo v gospodinjstvih, ki jo je izvedlo s podporo evropskih sredstev.

Za merjenje sta bili uporabljeni dve metodi: sortirna analiza bioloških odpadkov in vodenje kuhinjskega dnevnika odpadne hrane. Da bi upoštevali sezonske vplive na nastajanje odpadne hrane, je ministrstvo raziskavi izvedlo v jesensko-zimskem in spomladansko-poletnem obdobju.

V smeteh tudi zapakirana hrana

Letni preračuni sortirne analize so pokazali, da odpadna hrana predstavlja 24 odstotkov vseh bioloških odpadkov. Užitni del je predstavljal 22,5 odstotka, neužitni pa 76 odstotkov, medtem ko je zapakirane, neuporabljene ali delno uporabljene hrane bilo 1,4 odstotka.

Kako zmanjšati zavrženo hrano?

  • Načrtujte obroke - pripravite tedenski seznam jedi in kupujte le tisto, kar res potrebujete.
  • Shranjujte pravilno - zelenjavo, sadje, kruh in meso shranjujte po priporočilih, da dlje ostanejo sveži.
  • Uporabite ostanke - iz mnogo živil, ki jih trenutno ne potrebujete, lahko naredite obrok za v prihodnost in ga tudi zamrznete.
  • Preverite datume –-"uporabno do" je za varnost, "porabiti do" pa za kakovost; pogosto so živila še užitna tudi po preteku datuma.

Vodenje kuhinjskega dnevnika je razkrilo, da gospodinjstva povprečno ustvarijo nekaj manj kot 2,2 kilograma odpadne hrane na teden, kar je približno dve tretjini kilograma na posameznega člana. Več kot tri petine te hrane (61 odstotkov) je neužitne, skoraj dve petini (39 odstotkov) pa užitne. Med najpogosteje zavrženimi živili so prevladovali zelenjava (32 odstotkov), sadje (22 odstotkov), meso in mesni izdelki ter kruh in pekovski izdelki (po osem odstotkov).

Odpadna hrana tudi za krmo za živali

Več kot polovico nastale odpadne hrane (52 odstotkov) gospodinjstva oddajo javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, preostanek pa obdelajo zunaj javnega sistema - v hišnih kompostnikih, z odvajanjem v kanalizacijo ali kot krmo za živali.

Po pojasnilih ministrstva so tovrstne raziskave ključnega pomena, saj dopolnjujejo obvezno poročanje in predstavljajo pomemben vir podatkov za nacionalno metodologijo merjenja količin odpadne hrane. S tem se zagotavljajo kakovostni in zanesljivi podatki o nastajanju in ravnanju z odpadno hrano v gospodinjstvih.

Zbrano količino bioloških odpadkov sicer izvajalci gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov letno poročajo v skladu z zahtevami uredbe o odpadkih. Poleg podatka o deležu odpadne hrane med biološkimi odpadki pa metoda sortirne analize zagotavlja tudi podatek o deležu užitnega in neužitnega dela odpadne hrane.

Ministrstvo z optimističnimi cilji

"Ločevanje med užitnim in neužitnim delom odpadne hrane je ključno za načrtovanje ukrepov za zmanjšanje odpadne hrane," so na ministrstvu v sporočilu za javnost navedli generalno direktorico direktorata za okolje Tanjo Bolte. Poleg tega metoda vodenja kuhinjskega dnevnika po njenih pojasnilih omogoča vpogled v odpadno hrano, ki je obdelana zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki, in omogoča analizo strukture odpadne hrane ter vzrokov za njeno nastajanje.

Na evropski ravni je bilo februarja letos doseženo soglasje o zavezujočih ciljih za zmanjšanje odpadne hrane do leta 2030. Predvideno je vsaj 10-odstotno zmanjšanje v proizvodnji in predelavi ter 30-odstotno zmanjšanje na prebivalca v maloprodaji, gostinstvu, storitvah in gospodinjstvih. "Za Slovenijo bodo ti rezultati pomembni ne le za izboljšanje nacionalne metodologije, temveč tudi kot podpora pri izpolnjevanju evropskih zavez in pri oblikovanju prihodnjih politik," je še izpostavila Bolte.

Na ministrstvu bodo pripravili tudi smernice za zmanjšanje količin odpadne hrane v različnih sektorjih, pri čemer se bodo usmerili na štiri bistvene skupine, in sicer na osnovne šole, vrtce, bolnišnice in domove za ostarele; občine in komunalne službe; nastanitvene kapacitete in restavracije ter na področje distribucije in prodaje hrane.