Spomladanski čas prinaša sezono nabiranja čemaža, a ob tem strokovnjaki opozarjajo na veliko previdnost. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da lahko že majhna napaka pri prepoznavanju rastlin vodi v hude, celo smrtno nevarne zastrupitve.
Neizkušeni nabiralci se lahko hitro zmotijo, napaka je lahko usodna
Kot opozarjajo na NIJZ, je pri nabiranju čemaža ključnega pomena, da vsak list odtrgamo posebej. Na rastiščih namreč pogosto poleg čemaža rastejo tudi strupene rastline, kot so jesenski podlesek, šmarnica in bela čmerika, ki jih lahko neizkušeni nabiralci hitro zamenjajo.
Razlike med njimi so sicer opazne, a zahtevajo pozornost. Čemaž ima vidno stebelce, njegovi listi so mehki, tanki in nežni. Pri podlesku stebla ni, listi so debelejši, bolj robustni in se ovijajo drug okoli drugega, pogosto pa imajo tudi izrazite žile. Šmarnica ima na prvi pogled podobne liste kot čemaž, vendar so ti trši in rastejo v parih, rastlina pa ima tudi značilen, močan vonj. Prav napačna identifikacija je najpogostejši razlog za zastrupitve.
Na NIJZ posebej opozarjajo, da je lahko zastrupitev izjemno nevarna že pri zaužitju enega ali dveh listov strupene rastline, zato svetujejo izjemno previdnost in nabiranje le tam, kjer smo v prepoznavo popolnoma prepričani.
Zelo priljubljena rastlina v kulinariki
Kljub tveganjem pa je čemaž zelo cenjena in priljubljena rastlina v kulinariki. Odlikuje ga bogata hranilna sestava, saj vsebuje eterična olja, flavonoide, žveplove spojine, minerale in vitamine, med katerimi izstopa predvsem vitamin C. Njegova aroma spominja na česen, vendar je za mnoge še prijetnejša.
Najpogosteje ga uporabljamo svežega, za pripravo namazov, juh, rižot in omlet ali kot dodatek solatam. Zelo priljubljen je tudi čemažev pesto iz svežih listov, oljčnega olja in soli. Liste lahko tudi zamrznemo ali posušimo in jih uporabljamo kot začimbo skozi vse leto. Uporabni so tudi cvetni popki, ki imajo rahlo sladkast, a hkrati izrazit okus, primerni pa so tako za svežo uporabo kot za vlaganje.
