Kot poroča slo24.si, se slovensko kmetijstvo v letu 2026 pripravlja na spopad z novimi ter že prisotnimi tujerodnimi invazivnimi vrstami in živalskimi boleznimi. Zaradi pomanjkanja naravnih sovražnikov ter vpliva višjih temperatur ti organizmi predstavljajo vse večjo grožnjo rastlinski pridelavi in živinoreji.
Japonski hrošč in afriška prašičja kuga med največjimi izzivi leta 2026
Ena izmed največjih skrbi v rastlinski pridelavi predstavlja japonski hrošč, ki sodi kot eden izmed največjih škodljivcev v Evropski uniji. Japonski hrošč je bil prvič zaznan leta 2024 v Lukovici in na Ljubljanskem barju, vmes pa se je njegova populacija v letošnjem letu še povečala. Iz tega razloga, so za pomlad 2026 predvidene intenzivne preiskave ter dodatni ukrepi za preprečitev širjenja na kmetijske, gozdne in urbane površine.
V nevarnosti tudi vinske trte na severovzhodu države
Na področju vinogradništva, ostaja največja grožnja zlata trsna rumenica, ki se širi s pomočjo ameriškega škržatka. Bolezen medtem povzroča vse resnejše težave, zlasti na severovzhodu države. Kot ključen ukrep se, poleg obveznega zatiranja prenašalca, smatra tudi takojšnje odstranjevanje okuženih trt.
V živinoreji vzroka za skrb afriška prašičja kuga in ptičja gripa
Na področju zdravja živali bosta v letu 2026 v ospredju dve bolezni: afriška prašičja kuga in ptičja gripa. Obe se primarno širita prek divjih živali, pri prenosu na večje razdalje pa ima pomembno vlogo tudi človek.
Afriška prašičja kuga v Sloveniji še ni bila potrjena, je pa virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Za človeka ni nevarna, predstavlja pa veliko gospodarsko tveganje zaradi širjenja iz vzhodne Evrope.
Ljudje lahko preprečijo širjenje bolezni
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjajo, da imajo pri širjenju afriške prašičje kuge pomembno vlogo tudi ljudje, ki s svojim ravnanjem omogočajo prenos bolezni na neokužene živali. Med dejanji, ki lahko vodijo do širitve bolezni, so zlasti nezadostno čiščenje in razkuževanje opreme ter krmljenje prašičev s pomijami, ki lahko vsebujejo meso okuženih živali.
Kot še poroča slo24.si, bo pri govedu in drobnici v letu 2026 potekalo obvezno cepljenje proti bolezni modrikastega jezika in sicer proti serotipom 3, 4 in 8. Cepljenje bo izvedeno pred obdobjem aktivnosti krvosesnih mušic, ki bolezen prenašajo, da se zagotovi dovolj zgodnja in učinkovita zaščita.
Preventiva je ključnega pomena
Učinkovito obvladovanje teh groženj temelji na doslednem izvajanju biovarnostnih ukrepov in spoštovanju načel strategije »eno zdravje«, ki poudarja neločljivo povezanost zdravja ljudi, živali in okolja. Ključno vlogo pri tem igra preventiva, tudi zato, ker je število razpoložljivih fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje škodljivcev vse bolj omejeno.
