Nedavna raziskava delovne skupine, ki deluje pod okriljem Islamske skupnosti v RS, je analizirala jedilnike v šolah in vrtcih ter pokazala, da veliko šol še vedno redno ponuja jedi s svinjino, kar muslimanske učence pogosto postavlja v neenakopraven položaj. Starši opozarjajo na diskriminacijo, medtem ko šolniki poudarjajo, da šole niso prehrambene ustanove in da se že zdaj soočajo s številnimi pritiski.
Prilagajanje krščanskim običajem, ne pa muslimanskim
Ela Porić, vodja delovne skupine, ki je izvedla raziskavo, je izpostavila, da neenakopravno obravnavanje muslimanskih otrok vodi v kršenje pravic iz naslova verske svobode, poroča Dnevnik. Opozorila je na prakso prilagajanja jedilnikov krščanskim običajem, kot so brezmesni obroki ob petkih, medtem ko muslimanske prehranske zahteve pogosto niso upoštevane.
Vedno več pritiskov in vrsta omejitev v prehrani
Na drugi strani Mojca Mihelič, ravnateljica OŠ Danile Kumar, za Dnevnik opozarja, da šole ne morejo prevzeti odgovornosti za zadovoljevanje vseh prehranskih zahtev. Po njenem mnenju bi morala biti prioriteta zagotavljanje kakovostnih obrokov za vse otroke, ne pa osredotočanje na specifične verske zahteve. Poleg tega mnoge šole zaradi pomanjkanja kadra in finančnih sredstev že zdaj težko zagotavljajo raznolike obroke: "Šolniki iz dneva v dan doživljamo nove pritiske, zdaj pa naj bi se ukvarjali še s pripravo dovoljene hrane za muslimane, kuhanjem obrokov po judovskih načelih, oblikovanjem jedilnikov brez vsebnosti govedine za hindujce, postrežbo za vegane ... "
Profesor na fakulteti za družbene vede dr. Aleš Črnič je medtem za Dnevnik komentiral, da gre za sistemsko vprašanje, ki bi ga morala reševati država, ne pa posamezne šole.
Čeprav šole poudarjajo, da niso prehrambne institucije, se starši muslimanskih otrok še vedno soočajo z izzivi, ko otroci zaradi jedi s svinjino pogosto ostanejo brez obrokov, ali pa v osmih urah zaužijejo le kos kruha in jabolko. Zato se postavlja vprašanje, ali je zagotavljanje obrokov brez svinjine stvar dogovora ali pa ustavna pravica, ki jo mora država sistemsko urediti.
