Še vedno se pogosto zgodi, da dekleta izbirajo med t.i. "nežnejšimi" poklici, fantje pa med tehnično ali fizično zahtevnimi zaposlitvami. Posledično imamo v Sloveniji npr. precej moških električarjev, gradbenikov, IT-strokovnjakov, po drugi strani pa skoraj izključno ženske v poklicih, kot so prodajalke, natakarice, tajnice in čistilke.
Statistika potrjuje stereotipe, a tudi napredek
Podatki Zavoda RS za zaposlovanje o brezposelnih osebah, ki so se v zadnjih letih zaposlile, razkrivajo zanimive trende. Med 100 najpogostejšimi poklici se razmerja med moškimi in ženskami le počasi izravnavajo.
V poklicu prodajalca je bilo leta 2024 med novo zaposlenimi 427 moških in kar 1690 žensk. Pri čistilcih in gospodinjskih pomočnikih se je medtem leta 2024 zaposlilo 121 moških in 1201 ženska. Natakarjev pa je bilo leta 2024 459, žensk pa kar 1130. Po drugi strani se v tradicionalno "moških" poklicih, kot so mehatroniki in računalniški programerji, pojavlja več žensk kot v preteklosti, a so kljub temu še vedno v manjšini.
Zanimivo je tudi to, da se je v poklicu računalniškega operaterja v letu 2024 zaposlilo 22 žensk in 24 moških, torej je edini skoraj uravnotežen tehnični poklic. Poklic varnostnika pa je bil skoraj izključno moški (684 moških in le 29 žensk), a je delež žensk rahlo narasel v primerjavi z letom 2019 (takrat je bilo namreč le 17 žensk).
Digitalizacija vpliva na naravo dela
Z digitalizacijo številnih panog se spreminja tudi narava dela. Fizična moč pri večini poklicev ni več ključna, a so vse pomembnejše digitalne veščine, sodelovanje, kreativnost in reševanje problemov. To pomeni, da lahko vsak, ki ima ustrezne kompetence, opravlja skoraj vsak poklic.
Ključno pa je seveda tudi ozaveščanje v izobraževalnem sistemu in doma. Veliko vlogo imajo starši, učitelji, svetovalni delavci in predvsem uspešni posamezniki, ki so "stopili iz okvirjev" in uspeli.
