Na dan sv. Martina, ki ga praznujemo 11. novembra, se po tradiciji mošt spremeni v vino. Dejansko se to v kleteh zgodi že nekoliko prej, sploh letos, ko smo imeli zaradi hitrega dozorevanja grozdja precej zgodnje trgatve. Glede na 30-letno povprečje smo letos pobirali grozdje dober mesec prej, kar pomeni, da smo imeli v kleteh mlada vina že oktobra. "S prvimi trgatvami za penine smo začeli že takoj po 15. avgustu, po 20. smo že pobirali zgodnje sorte grozdja, kot so ranina, muškat otonel, rizvanec. Nato pa smo do 15. septembra glavnino trgatev že zaključili," je pojasnila Tadeja Vodovnik Plevnik, priznana enologinja, zaposlena na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. 

Alkoholi so letos višji

Kot nadaljuje sogovornica, lahko v teh dneh mlado vino uživamo brez slabe vesti, saj je že dokaj oblikovano, stabilizirano in razvito: "Letošnja mlada vina izkazujejo sortno značilne barve, cvetlice so izjemno dišavne, sadno ali cvetno poudarjene, kar je odvisno od sorte, okusi pa so alkoholno nekoliko višji. Pri mladih vinih imamo ob tem še prisotno svežino, iskrivost, ki poudarjata pitnost, generalno pa so vina v tej fazi že dokaj harmonična." Velja si torej zapomniti, sploh če bomo martinovali, da so letošnji alkoholi zaradi večje vsebnosti sladkorjev v grozdih nekoliko višji. 

Mlado vino le do 31. januarja

Mlado vino je lahko v prometu že 30 dni po trgatvi in najkasneje do 31. januarja prihodnje leto. "Če je na steklenici označeno, da gre za mlado vino, mora takšna steklenica iti s 1. februarjem s prodajne police, če pa te označbe ni, pa je lahko še naprej v prometu," pravi Vodovnik Plevnik. 

Primer štajerskega mladega vina je blagovna znamka Pubec, v katero je letos združenih že 18 vinarjev, oblikovana pa je bila z namenom skupnega nastopa na trgu, povezovanja mladih vinarjev in njihove promocije. Pubec je sicer štajerski izraz za mladega fanta, ki kot tak simbolizira mlado vino - nagajivo in mladostno, kot je tudi Štajerska, iz katere prihaja. Gre za belo vino, lahko je bela sorta ali mešano belo vino, ki pa mora prihajati iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. Vsebovati mora med 10,5 in 12,5 odstotka alkohola, kot suho ali polsuho vino pa lahko vsebuje med 5,5 in sedem grama skupnih kislin na liter.

Ne pozabimo na kulturo uživanja vina

Tadeja Vodovnik Plevnik vsem, ki že proslavljate prehod mošta v vino ali boste to počeli v prihodnjih dneh, polaga na srce, da to delamo v skladu s kulturo uživanja vina: "Kultura uživanja vina je življenje z vinom in ob vinu. Je poznavanje, razumevanje in čaščenje vina, predvsem pa ne njegovo zlorabljanje. To pomeni, da moramo pri uživanju vina imeti pravo mero, da ne ogrožamo svojega in zdravja drugih." Nadaljuje, da se vino najbolje počuti v steklenih kozarcih, v katerih razvije svoje optimalne senzorične lastnosti. Tako da, če le lahko, se tudi na organiziranim martinovanjih poslužujmo primernih kozarcev.

Sv. Martin je bil resnična zgodovinska osebnost

Spomnimo, da 11. novembra goduje sv. Martin, ki je bil resnična zgodovinska osebnost. Najbolj znana je anekdota o njegovem plašču. Kot vojaški častnik je neke zimske noči jezdil okrog mesta Amiens, ko je naletel na skoraj golega berača. Martin ni okleval, ampak je s svojim mečem nemudoma prerezal svoj topel vojaški plašč na pol ter ga polovico podaril beraču. Še iste noči je nato sanjal o Jezusu, ki je bil ogrnjen v podarjeno polovico plašča. Jezus se mu je toplo zahvalil, ko pa se je Martin zbudil, je bil plašč spet cel. Kmalu je vojaško službo obesil na klin in svoje življenje posvetil veri. Po nekaterih podatkih se mu po izročilu pripisuje pomembna vloga pri širjenju vinogradništva po tourinški regiji, kjer je bil škof. Od tod izhaja tudi njegova povezava z mladimi vini. 

In zakaj so za martinovo na naših mizah gosi? Po legendi naj bi bil Martin tako skromen, da naj bi leta 371, ko so ga izvolili za škofa v Toursu, zbežal in se skril med gosi. Te odgovorne naloge namreč ni želel sprejeti. Tudi to mu ni pomagalo, saj naj bi ga goske s svojim gaganjem izdale.