Ob mednarodnem dnevu mladih je bilo slišati očitke vladi o nespoštovanju lastnih zavez in pomanjkanju zanimanja za mladinska vprašanja ter pozive odločevalcem, naj resno naslovijo vse težave, ki mladim onemogočajo brezskrbno mladost.

Neodzivnost in slaba komunikacija vlade

Današnji mednarodni dan mladih, 12. avgust, je v ospredje postavil potrebe in pričakovanja mladih. Združeni narodi so tokrat izbrali geslo Od klikov k napredku: Tvoje digitalne poti za trajnostni razvoj. Mladi v Sloveniji pa so opozorili na neodzivnost in slabo komunikacijo predsednika vlade Roberta Goloba in drugih članov vlade. V Mladinskem svetu Slovenije (MSS) vladi očitajo nespoštovanje lastnih zavez in pomanjkanje zanimanja za mladinska vprašanja.

Kot je na novinarski konferenci poudarila predsednica MSS Eva Kotnik, si kot glavni sogovornik za področje mladih vselej prizadevajo za tvorno sodelovanje z vsako vlado, a žal pogosto naletijo na neodzivnost in pomanjkanje posluha. Zato ob mednarodnem dnevu mladih ponovno opozarjajo na pomen vključevanja in nujnost izpolnjevanja obljub, ki so jim bile dane. Po njenih besedah verjamejo, da je mladinska participacija temelj vsake sodobne in vključujoče družbe, kljub njihovim aktivnim prizadevanjem Slovenija na tem področju še precej zaostaja za mednarodnimi standardi in sodobnimi procesi. "Mladi se pri vsem tem sprašujemo, ali je vladi sploh mar za to, ali prepoznava pomen vključevanja in participacije mladih in kaj je pravzaprav pripravljena storiti za to, da se to izboljša," je dejala.

Od predsednika vlade še vedno niso prejeli termina za srečanje

Predsedniku vlade Robertu Golobu, ki je ob začetku mandata mlade označil kot prioriteto, je očitala neodzivnost, saj od njega še vedno niso prejeli termina za srečanje. Vladi je očitala nespoštovanje lastnih zavez in očitno pomanjkanje zanimanja za mladinska vprašanja. "Postaja jasno, da mladi nismo dovolj visoko na agendi trenutne vlade in ravno zaradi vseh teh neizpolnjenih obljub mladi ne zaupamo več vladi, da so njeni nameni glede mladih resnični in da smo resnično prioriteta," je še poudarila. "Mladim je dovolj, čas je za dejanja," je še izpostavila in dodala, da zato pozivajo vlado s premierjem na čelu, da se čim prej sestane z njimi, zagotovi redna srečanja s predstavniki mladih ter sprejme smernice za boljše vključevanje in participacijo mladih.

K odločnim političnim odločitvam, ki bodo reševale težave, ki mladim onemogočajo brezskrbno mladost, so odločevalce pozvali tudi v Sindikatu Mladi plus. Opozarjajo na nenehno razširjanje prekarnosti na trgu dela, nižje plače v primerjavi s starejšimi zaposlenimi, nemogočo situacijo na stanovanjskem trgu in porast duševnih težav med mladimi. Kot so zapisali, potrebujemo odločne politične odločitve, ki bodo zamejile prekarnost na trgu dela in mladim omogočile stabilne in varne zaposlitve, uredile razmere na stanovanjskem trgu ter uredile dostopno, kakovostno in brezplačno pomoč mladim v duševnih stiskah. Hkrati pa so k aktivaciji pozvali tudi mlade same. Za odziv na očitke mladinskih organizacij in pojasnila o morebitnih načrtovanih ukrepov je STA zaprosila vladni urad za komuniciranje in kabinet predsednika vlade, a odgovorov še ni prejela.

Oglasil se je minister za vzgojo in izobraževanje

Se je pa s poslanico ob mednarodnem dnevu oglasil minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, ki je poudaril, da so mladi v slovenski in širši družbi zelo pomemben deležnik.

Izpostavil je predvsem vlogo mladih pri digitalnih inovacijah, ki je po njegovih besedah bistvena za reševanje mnogih svetovnih izzivov. Spomnil je, da se letošnja tema mednarodnega dneva mladih Od klikov do napredka: digitalne poti mladih za trajnostni razvoj osredotoča na dejstvo, da od vseh socialnih skupin ravno mladi danes najbolj spodbujajo rabo digitalnih tehnologij za vsesplošni napredek in za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. "Na tem področju ste tudi najbolj opolnomočeni in izobraženi," je mlade nagovoril minister.

Nekaj statistike

Državni statistični urad je ob mednarodnem dnevu navedel, da so se mladi v Sloveniji lani odselili od staršev povprečno pri 29,1 leta starosti. Pri višji starosti so se odselili le v šestih državah EU. Najvišja povprečna starost ob odselitvi je bila na Hrvaškem, kjer je znašala 31,8 leta, najnižja pa na Finskem, kjer je znašala 21,4 leta.

Povprečna mesečna neto plača starih od 15 do 24 let je bila oktobra lani za 27,9 odstotka nižja od povprečne plače vseh zaposlenih. Stopnja delovne aktivnosti je bila med starimi od 15 do 24 let lani sicer 32,6-odstotna, kar je bilo 2,6 odstotne točke pod povprečjem EU. Najvišjo so izmerili na Nizozemskem, najnižjo pa v Grčiji. Nižja od povprečja EU je bila tudi stopnja brezposelnosti med mladimi. Znašala je 9,9 odstotka, kar je 4,6 odstotne točke manj od povprečja EU. V Nemčiji je bila najnižja, v Španiji pa najvišja.

Generalna skupščina Združenih narodov je 12. avgust razglasila za mednarodni dan mladih leta 1999. Tako je želela dati priložnost mladim, da opozorijo na svoj položaj, vlogo in težave, ki jih imajo.

STA