V začetku junija je državni zbor sprejel novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki prinaša eno od najbolj pričakovanih sprememb za uporabnike domov starejših. Ena ključnih novosti je tako imenovana “kapica za oskrbnino”. Po zagotovilih ministrstva za solidarno prihodnost naj bi ta sprememba pomenila, da bodo stanovalci domov starejših od 1. decembra plačevali bistveno manj - vsaj tisti, pri katerih sedanja stanovanjsko-prehranska oskrba doma presega omenjeni znesek.

Ker zakonodaja pušča odprtih kar nekaj vprašanj, smo se za podrobnejše informacije glede obljubljenih nižjih cen bivanja v domovih obrnili na ministrstvo za solidarno prihodnost. 

Za koliko konkretno se bo z decembrom znižala cena domske oskrbe za posamezne kategorije oskrbovancev?

Danes uporabniki plačujejo od 750 do 2.000 evrov na mesec, odvisno od kategorije in cene oskrbnega dne v domovih. Sedaj pa bo veljalo za vse uporabnike enako, standardna nastanitev in prehrana (torej dvoposteljna soba in souporaba sanitarij) ne bo smela preseči 781 evrov mesečno, ne glede na kategorijo.

Ali imate pripravljene izračune oziroma projekcije, koliko bodo oskrbovanci v povprečju plačevali po novi zakonodaji v primerjavi z zdajšnjim sistemom?

Vsak primer je drugačen in je odvisen od več faktorjev, na primer kategorija oskrbe, DPP, cena oskrbnega dne … Konkretni novi izračuni se bodo pripravljali v začetku oktobra.

Kolikšen delež oskrbovancev bo po vaših ocenah lahko stroške prehrane in nastanitve kril zgolj iz pokojnine, brez doplačil svojcev ali občin?

V letu 2024 (zadnji razpoložljivi podatki) je 55 odstotkov uporabnikov, ki sami plačujejo oskrbnino. Pri 30 odstotkih uporabnikov pa pri plačevanju pomagajo svojci. Ocenjujemo, da se bo ta delež 30 odstotkov zmanjšal z uvedbo kapice hotelskega dela na 781 evrov. 

Kako se bo po novem zmanjšala obremenitev občin, ki trenutno pogosto doplačujejo oskrbo tistim, ki stroškov sami ne zmorejo pokriti?

Obremenitev se bo zmanjšala že zaradi uvedbe dolgotrajne oskrbe na domu, pri kateri občina ne sofinancira nič, kot to velja pri storitvah pomoči na domu (PND). Sicer bo storitev PND še vedno v veljavi in bo bremenila občine, vendar v manjšem obsegu. Oprostitve plačil nastanitvenega in prehrambenega dela oskrbe v instituciji bodo še vedno v domeni ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in na enak način kot sedaj, bo pa osnova za plačevanje te oprostitve sedaj za občine manjša, saj se bo mesečni strošek na uporabnika tudi precej znižal. Če se zniža za uporabnika, se zniža tudi za plačnika.

Kako bo zagotovljeno, da bodo vsi oskrbovanci in njihovi svojci pravočasno in jasno obveščeni o potrebnem soglasju za prehod v nov sistem?

Postopki prevedb se bodo intenzivno izvajali skozi oktober in november. V nekaterih domovih starejših pa že danes poročajo o samoiniciativnih postopkih informiranja in beleženja soglasij za prevedbo.

Ministrstvo za solidarno prihodnost sicer ustanavlja posebno delovno skupino, ki bo vodila postopek prevedbe stanovalcev domov za starejše v sistem dolgotrajne oskrbe. Gre za strokovno in postopkovno nalogo, katere cilj je, da bo prehod v novo ureditev izveden učinkovito. V skupini bodo sodelovali predstavniki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Skupnosti centrov za socialno delo, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inštituta RS za socialno varstvo, Doma starejših Črnomelj, Koroškega dom starostnikov in Centra za socialno delo Posavje. Na čelu delovne skupine bo minister Simon Maljevac.

Ali bo nova ureditev prinesla tudi administrativne poenostavitve za domove za starejše (npr. enotno plačilo namesto kombinacije različnih virov)?

Zavodi imajo trenutno dva vira prihodkov, to sta blagajna obveznega zdravstvenega zavarovanja iz naslova nege in oskrbnine. V novem sistemu bodo imeli zavod tri vire prihodka. Del iz blagajne obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) ostaja v domeni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), na enak način se bo poročalo na ZZZS tudi za plačilo iz blagajne obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Tretji del prihodka pa bodo predstavljalo plačilo uporabnikov za nastanitveni in prehrambeni del.

[[image_1_article_80937]]

Goran Frangež: Nujno, da pristojne institucije čim prej predstavijo dokončne podatke in izračune

Z našimi vprašanji smo se obrnili tudi na domova za starejše. Goran Frangež, direktor mariborskega Doma pod gorco, nam je povedal, da točnih izračunov, koliko bo znašal strošek za stanovalce po novem zakonu, trenutno še nima: "Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, mora določiti višino standarda stroškov plač, stroškov materiala in storitev, na podlagi katerih bo možen izračun za oblikovanje cen nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v instituciji. To je strošek, ki ga plača uporabnik. Ker še standardi niso objavljeni v uradnem listu, še nimamo izračuna."

Nadaljuje, da v tem trenutku težko natančno ocenijo, kako bodo spremembe vplivale na finančno obremenitev stanovalcev in njihovih svojcev. "Ključni razlog je, da še nimamo vseh potrebnih informacij za izračun cen hotelskega dela po zakonu o dolgotrajni oskrbi, prav tako nimamo izračunov, koliko bo znašala cena socialno varstvene storitve po trenutnem zakonu o socialnem varstvu, da bi lahko primerjali stroške v enem in drugem sistemu."

"Pomembno je poudariti, da se pravica do dodatka za pomoč in postrežbo v novem sistemu po zakonu o dolgotrajni oskrbi izključuje, kar lahko pri posameznikih pomeni pomembno razliko. Naši stanovalci in njihove družine pričakujejo jasne in pregledne odgovore, zato menimo, da je nujno, da pristojne institucije čim prej predstavijo dokončne podatke in izračune."

V Domu pod gorco si trenutno 76 odstotkov stanovalcev namestitev v celoti krije iz lastnih sredstev, ostalim doplačujejo svojci ter občina. "Izračunov za namestitev v domu še nimamo, ker še nimamo znanih kalkulativnih elementov, zato je tudi težko oceniti, koliko stanovalcev bo lahko krilo stroške z lastnimi prihodki," še pravi Frangež in nadaljuje, da ko bo dom prejel vse potrebne informacije o uvedbi dolgotrajne oskrbe, kar vključuje nabor storitev, uradne obrazce za podajo soglasja ter izračun finančnih obremenitev, bodo stanovalcem in njihovim svojcem pripravili pregledno predstavitev vseh primerjav in sprememb.

"Za predstavitev se bomo organizirali na način, da bomo s strokovnimi delavci predstavili vse možnosti prehoda v dolgotrajno oskrbo individualno stanovalcem in svojcem z vsemi izračuni, ko bodo ti znani in možni. V domu se zavedamo, da dolgotrajna oskrba ne pomeni zgolj avtomatične prenosa iz obstoječega sistema, temveč odločitev, ki terja premišljen razmislek. Zato si bomo prizadevali, da bodo stanovalci in njihovi svojci prejeli vse potrebne informacije in podporo za odgovorno odločitev."

[[image_2_article_80937]]

Zlatko Gričnik: Trenutno še ne moremo napovedovati, v kolikšni meri bodo stanovalci z lastnimi pokojninami lahko krili stroške bivanja in prehrane

Tudi Zlatko Gričnik, direktor Doma Lenart, ki ima pod svojim okriljem Dom sv. Lenarta in Dom sv. Agate, pravi, da izračunov o višini stroškov za njihove stanovalce po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi zaenkrat še nimajo. "Prav tako še ne moremo podati ocen glede finančne obremenitve stanovalcev in njihovih svojcev. Trenutno tudi ne moremo napovedovati, v kolikšni meri bodo stanovalci z lastnimi pokojninami lahko krili stroške bivanja in prehrane." Pojasni še, da bodo način informiranja stanovalcev in njihovih svojcev v domu organizirali, ko bodo na voljo uradne usmeritve in natančne informacije. "Za vse uradne in ažurne podatke vse napotujemo na številko 114."