Ministrstvo za okolje je v javno razpravo poslalo uredbo o omejevanju svetlobnega onesnaževanja okolja, ki med drugim prinaša bistveno nižje mejne vrednosti osvetljevanja oglasnih panojev v naseljih. Obenem prepoveduje celovito razsvetljavo stanovanjskih fasad, kar pa ne velja za zunanje prostore, kot so balkoni in dvorišča, mirijo na ministrstvu.
Svetloba ponoči vpliva na bioritem ljudi, živali in rastlin
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je namen uredbe zmanjšati negativne vplive na zdravje ljudi in živali, ki jih lahko povzroči prekomerno svetlobno onesnaženje. Slovenija je namreč med državami, ki so močno obremenjene zaradi svetlobnega onesnaženja, zaradi česar si prizadevajo obrniti trend v obratno smer.
"Svetloba ponoči vpliva na bioritem ljudi, živali in rastlin, tako da spreminja in povzroča motnje spanja, prehranjevanja in razmnoževanja. Zaradi tega je nujno omejiti vplive svetlobe ponoči," so izpostavili v obrazložitvi predloga uredbe.
Med ključnimi spremembami je posodobitev mejnih in ciljnih vrednosti za spremljanje učinka svetlobe. Namesto mejnih vrednosti, zdaj izraženih v vatih, ki opisujejo samo porabo elektrike, osnutek uredbe navaja vrednosti v luksih, kandelah na kvadratni meter oz. lumnih. Te bi namreč dale realnejšo sliko o količinah svetlobe, ki se zaradi naraščajoče uporabe LED sijalk v zadnjih letih zvišujejo.
Kakšne bodo omejitve?
Določa se postopno povečanje uporabe tople bele svetlobe, ki ima manj negativnih vplivov na človekov bioritem in biodiverziteto, ter krepi nadzor nad povzročenim razsvetljevanjem s strani občin in večjih upravljavcev. Slednjim nalaga tudi pripravo posebnih načrtov razsvetljave, na podlagi katerih bi pristojni dobili več podatkov o razsvetljevanju na državni ravni in posledično uvajali morebitne dodatne ukrepe za njegovo omejitev.
Za omejitev svetlobnega onesnaženja v zunanjem okolju med drugim predlagajo prepoved osvetljevanja oglasnih panojev izven naselij, znotraj njih pa nižje mejne vrednosti njihovega osvetljevanja in ugašanje po 22. oz. po 24. uri v mestnih središčih.
Enako časovnico izklopa bi uvedli tudi v primeru razsvetljave kulturnih spomenikov v mestnih središčih. Za tiste, ki se nahajajo izven naselij oz. sredi narave, pa bi veljala prepoved osvetljevanja. Izjema pri tem bi bili spomeniki posebnega pomena, za kar predlog uredbe predvideva pridobitev pozitivnega mnenja organizacije, pristojne za varstvo kulturne dediščine.
Glede sprememb v zvezi z razsvetljavo cest in javnih površin v naseljih na ministrstvu predlagajo prilagajanje jakosti razsvetljave glede na gostoto prometa. Za javne poti in nekategorizirane ceste na stanovanjskih območjih, kjer je ponoči nizka prometna aktivnost, so določeni ugasnitev ali zmanjšanje svetlobnega toka za 75 odstotkov ter uporaba svetilk s senzorji za osvetlitev.
Izven naselij pa osnutek uredbe prinaša prepoved osvetljevanja cest in javnih površin, razen če je to nujno zaradi zagotavljanja prometne varnosti oz. gre za pločnike in pešpoti, ki povezujejo turistična območja s sosednjimi naselji in šolske poti, ter servisne prometne površine v okviru njihovega obratovalnega časa (denimo bencinski servisi na avtocestah).
Takšne so prepovedi za stanovanjske fasade
Predlagane zakonodajne spremembe prinašajo tudi prepoved celovite razsvetljave stanovanjskih fasad v dekorativne namene, ki pa ne zajema osvetljevanja zunanjih površin domov. Med pomembnimi novostmi je tudi zagotovitev pravne podlage za ukrepanje zoper posameznike, ki z uporabo svetil pretirano osvetljujejo sosednje stavbe. Če bi se izkazalo, da z razsvetljavo presegajo dovoljene mejne vrednosti na oknih sosednjih spalnih prostorov, lahko njihovi bližnji sosedi podajo prijavo na inšpektorat za okolje in energijo.
Osvetljevanje zunanjih prostorov, balkonov, dvorišč in dovoznih poti bi bilo v skladu s predlagano uredbo še vedno dovoljeno, ampak prvenstveno z lučmi, ki svetijo navzdol in nimajo potencialnih negativnih učinkov na drug prostor. "Zagotovo pa ne posegamo v uporabo vseh drugih svetil, ki so jih ljudje vajeni, vključno z novoletno razsvetljavo. Ta bi bila mogoča od 20. novembra do sredine januarja," je za STA dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje Uroš Vajgl.
Da je na zunanjih površinah stanovanjskih stavb dovoljeno uporabljati le svetilke, ki svetijo navzdol, sicer ni novost, saj to določa že trenutno veljavna uredba. Ta hkrati dovoljuje uporabo svetilk, ki svetijo navzgor ter imajo največ 25 vatov moči. To omejitev osnutek nove uredbe ohranja, a po novem določa omejitev svetlobe pri 300 lumnih.
Vse pripombe bodo preučili
Po Vajglovih besedah si želijo na ministrstvu do 14. februarja, ko se zaključuje javna obravnava predlaganega osnutka uredbe, prisluhniti predlogom predstavnikov zainteresirane javnosti. "Želeli bi si, da bi v tem mesecu prišlo čim več pobud, ki so lahko usmerjene v podporo ali nasprotovanje posameznim predlogom. Vse pripombe, ki bodo prišle, bomo preučili in na tej podlagi tudi presodili, kako bomo nadaljevali z obravnavo," je zagotovil.
Glede nekaterih negativnih odzivov, ki so se v javnosti pojavili v preteklih dneh, pa je izrazil bojazen, da bi ti zasenčili razpravo o namenu uredbe, ki je med drugim zmanjšanje vpliva svetlobnega onesnaževanja na zdravje ljudi in biodiverziteto. "Zato bi si želel čim več resnicoljubnosti v tej razpravi, da kritiziramo tisto, kar v uredbi dejansko je, ne da se izmišljuje omejitve, ki v predlog sploh niso vključene," je še poudaril.
