Na razstavišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je danes odprl vrata 63. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Častno pokroviteljstvo dogodka je prevzela predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se sicer sejma zaradi osebne zadržanosti ni mogla udeležiti. Je pa Agro svečno odprla ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Dogodek je povezoval že znanec sejma Stane Kocutar. 

Agra je zrcalna slika kmetijstva 

Zbrane je nagovoril predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki omenja spremembe, ki so se zgodile v letih obstoja sejma: ''Danes odpiramo 63. sejem AGRA, ki predstavlja zrcalno sliko slovenskega kmetijstva in agroživilstva. 63 let je kratko obdobje, če ga primerjamo z 10 tisoč leti od nastanka poljedelstva, a je istočasno tudi dolgo, če ga primerjamo z obdobjem ene generacije. To še posebej velja, če upoštevamo, da smo v tem času doživeli nepredstavljiv razvoj na vseh področjih, tudi v kmetijstvu in proizvodnji hrane. Sodobne tehnologije, sodobni stroji, roboti in umetna inteligenca so dosegli, da kmetijstvo po letu 2007 ni več največji sektor globalne ekonomije, pa tudi to, da z intenzivnim kmetovanjem, industrializacijo in globalnim potrošništvom spreminjamo klimo in prekomerno obremenjujemo okolje.'' Erjavec dodaja, da je starost Agre primerljiva s povprečno starostjo slovenskega kmeta: ''Na Pomurskem sejmu in še posebej na kmetijsko živilskem sejmu smo v 63 letih skupaj s kmetijsko stroko in naprednimi razstavljavci poskušali prikazati čim boljšo podobo slovenskega kmetijstva in podeželja ter v njej iskali najboljše rešitve za prihodnost. Ponosni smo bili in smo ponosni na svoje živilske blagovne znamke in na svoje kmete, ki znajo bogato tradicijo nadgrajevati z znanjem in inovativnimi rešitvami ter stopati v korak z najbolj naprednimi pridelovalci v Evropi in svetu. Agra je torej stara 63 let, kar je za sejem lepa in zavidljiva starost, manj zavidljiva pa je kot povprečna starost slovenskega kmeta, ki ima prav tako 63 let. Kako torej narediti kmetijstvo bolj privlačno za mlade, je eden glavnih izzivov Slovenije in Evrope. Sloganu »lepo je biti kmet« bo treba še kaj dodati, če ne želimo, da bomo v prihodnje hrano videli zgolj še v trgovinah, domače živali v zavetiščih, kultivirano pokrajino pa na starih razglednicah. To bi bilo najslabše, kar bi se nam lahko zgodilo, še posebej v času, ko se soočamo v Evropi in svetu z izzivi obrambe in varnosti.''  Da bi se spomnili na čas, ko so resnično živeli po trajnostnih principih, ko so polja obdelovali s konji, voli, lesenimi plugi ter preprostim orodjem, so na sejmu pripravili razstavo starih kmetijskih strojev in orodij. Erjavec se vsem razstavljavcem iskreno zahvaljuje za sodelovanje na sejmu, za njihovo predstavitev izdelkov in znanja.

Mladi na podeželju kot rešitev kmetijstva 

Slavnostna govornica in otvoriteljica sejma je letos ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Prihodnost kmetijstva vidi v mladih, ki jih je treba zadržati in privabiti na podeželje: ''Danes vemo, da so nujni svež veter, nova vsebina in predvsem pogumne odločitve tako v samem sektorju kot tudi na ministrstvu samem. Podpirajmo mlade, podpirajmo starejše kmetovalce ter kmetijska podjetja, ki bodo nosili našo dediščino in tradicijo naprej, cenimo znanost in inovacije, prihodnost slovenskega kmetijstva bo takšna, kot si jo bomo ustvarili vsi skupaj. Ko sem prevzela položaj ministrice, sem se zavedala velike odgovornosti. Pandemija nas je naučila, da moramo biti pripravljeni na nepredvidljive razmere. Moje prvo vprašanje, ki sem si ga postavila, je bilo, kako preoblikovati prehranski sistem, da bo kos izzivom prihodnosti. Odgovor je jasen, začeti moramo z osnovo, torej zaščito kmetijskih zemljišč, to so naše tovarne hrane strateški vir, kjer se rojevajo pridelki za naše prebivalce, zato smo na ministrstvu začeli z odločno potjo prenove.''

Agra ustvarja prepoznavnost doma in v tujini

Obiskovalcem je dobrodošlico zaželela tudi županja Gornje Radgone Urška Mauko Tuš, ki pravi, da sejem Agra vsako leto povezuje vse, ki soustvarjajo prihodnost slovenskega in evropskega kmetijstva: ''Ker je zdravje naše največje bogastvo, si moramo skupaj prizadevati za lokalno pridelano hrano. Tako bomo kmetom omogočili, da svoje delo opravljajo v najboljših pogojih, mi pa bomo imeli na mizi kakovostne pridelke. Ob tem seveda ne smemo pozabiti na naravo. Naj ostane čista, rodovitna in kos vsem izzivom, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Sejem Agra že več kot šest desetletij povezuje vse, ki soustvarjate prihodnost slovenskega in evropskega kmetijstva – od ministrstva in stanovskih organizacij do izobraževalnih ustanov in podjetij. Tukaj dobivamo odgovore in smernice za čas, ki prihaja. Zato iskrena hvala Pomurskemu sejmu za 63 let neprecenljivega dela in ustvarjanja prepoznavnosti doma in v tujini.'' 

Priložnost za okrepitev sodelovanja s Srbijo 

Na letošnjem sejmu, katerega država partnerica je Srbija, se bo v šestih dneh predstavilo 1710 razstavljavcev iz 35 držav. Kot poroča STA, si bodo obiskovalci lahko ogledali prebojne tehnologije, inovativne rešitve za kmetijstvo, gozdarstvo in živilsko-predelovalno industrijo ter strokovni in spremljevalni program. Lahko bodo spoznali sodobno kmetijsko mehanizacijo, opremo za pridelavo in predelavo hrane, semena in sadike, pa tudi dosežke slovenskih in tujih ponudnikov vin, kulinarike ter izdelkov za urejanje bivalnega okolja. Kot je dejal Kocutar, Slovenijo in Srbijo povezuje gostoljubje s hrano. Obiskovalce je nagovoril prof. dr. Dragan Glamočić, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Republike Srbije: ''Srbija se na tem sejmu ne predstavlja le z enim delom svojega kmetijstva – od tradicionalnih izdelkov, ki ohranjajo identiteto našega naroda, do sodobnih rešitev na področju predelave, biotehnologije in pametnega kmetijstva. Prepričan sem, da bodo obiskovalci uživali v naših vinih, žganju, sirih, sadju in vseh tistih proizvodih, ki nas delajo prepoznavne tako v Evropi kot v svetu. A za nas je najpomembnejše, da imamo tukaj, v Gornji Radgoni, priložnost še bolj poglobiti sodelovanje s slovenskimi prijatelji ter okrepiti vezi z vsemi državami v regiji. Srbija želi biti most – prostor srečevanja, dialoga in skupnih naložb v prihodnost kmetijstva.''

V okviru sejma bo potekalo več mednarodnih poslovnih dogodkov, strokovnih posvetov in razstav v organizaciji slovenskih in mednarodnih ustanov. Sodelovala bodo ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo, naravne vire in prostor ter za okolje, podnebje in energijo, pa tudi organizacije s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije na čelu. Poskrbljeno bo za povezovanje gospodarstva s kmetijskim in živilsko-predelovalnim sektorjem, obljubljajo organizatorji. Tudi letos so na programu razstave živali, a so se rejci avtohtonih pasem ovac in goveda zaradi hitrega širjenja bolezni modrikastega jezika razstavljanju tokrat odpovedali.