V zadnjih 20 letih smo v Sloveniji zabeležili milijardo evrov škode zaradi naravnih nesreč, samo zaradi suše je Slovenija izplačala največji delež - 600 milijard evrov škode, je na Agrini okrogli mizi o podnebnih spremembah z naslovom Bo kmetijstvo brez namakanja obstalo? povedala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Po njenih besedah namakajo 6.500 hektarjev zemljišč, lahko pa bi jih 220.000 hektarjev.

Dejala je še, da je odporno kmetijstvo temelj družbe in da se v Sloveniji tega že zavedamo, morda le še premalo. “Morda je interes na nekih točkah premajhen, zato ker je vedno kritičnost do države in je razširjeno mnenje, da je težko pridobiti sredstva na razpisu ali da so sistemi preveč zakomplicirani,” je povedala. Čalušić je dodala, da pa je morda res premalo znanja, premalo ozaveščanja, premalo interesa in premalo informiranja. “Izzivi so glede na specifičnost slovenskega kmetijstva, saj imamo povprečno majhna kmetijska gospodarstva, kmetijska zemljišča so razpršena in morda so tudi investicije zelo visoke za ekonomičnost našega kmetijskega dela. A verjamem, da nam bo s povezovanjem uspelo,” je še zaključila.

Sejem je dobra priložnost za srečevanja na terenu

Ministrico Matejo Čalušić smo v Gornji Radgoni na kmetijsko-živilskem sejmu povabili na našo stojnico. Povedala je, da je na sejmu Agra prvič, in to tako v vlogi ministrice kot tudi sicer: "Nikakor si nisem mogla predstavljati širine in velikosti sejma. Vse pohvale organizatorju za vztrajnost in za željo po razstavljavcih, da se ti na sejmu vsakič znova predstavijo. Moji občutki so pozitivni, dobri, veliko ljudi želi stik z ministrstvom in mano. To je res dobra priložnost srečevanja na terenu."

Poudarek na ekološkem, trajnostnem in vzdržnem kmetijstvu 

Po ministričini želji in pobudi je letos rdeča nit sejma ekološko, trajnostno in vzdržno kmetijstvo v povezavi s podnebnimi izzivi. "Mislim, da je ekološko kmetijstvo priložnost vseh kmetov, razstavljavcev in pridelovalcev, da pokažejo svoje produkte. Da jih lahko okušamo na stojnicah, s čimer spoznamo pridelovalce in vidimo, kdo stoji za izdelkom. V trgovinah, kjer imamo priložnost kupiti te izdelke, te možnosti običajno nimamo. Hkrati se tu tako vrši ozaveščanje potrošnikov, spoznavanje in predvsem zaupanje do pridelovalcev, kar se mi zdi ključ do vseh naših sklenitev pogodb in sodelovanj v prehranski verigi."

Ko se zgolj pogovarjamo o ekološkem kmetijstvu, smo hitro enotni, ko pa je potrebno kakšne rešitve prenesti v prakso, pa se običajno zatakne. Spomnimo se evropske uredbe o fitofarmacevtskih sredstvih, ki je predvidevala zmanjšanje škropiv za polovico do leta 2030. Ministrica pravi, da je veliko upora, ko se pogovarjamo o novih pristopih, pri čemer je po njenih besedah pomembno, da se o takšnih stvareh, da lahko izmenjamo prakse in mnenja, začnemo pogovarjati dovolj zgodaj. "Glede uredbe o fitofarmacevtskih sredstvih smo tudi v Sloveniji prevzeli stališče, da bi za nas predstavljala zelo velik izziv. Vprašanje je, kaj bi to zaradi nacionalnih specifičnosti pomenilo za prihodnost v kmetijstvu. Zdaj pričakujemo sestavo nove Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Na zasedanju ministrov v Bruslju ves čas poudarjamo, da je zelo pomembno varovati naravo, zagotoviti prehransko varnost, obenem pa moramo zagotoviti, da posamezna država, glede na specifične in naravne danosti, ki jih ima, lahko kmetuje. S tem se skupna evropska kmetijska politika prilagaja nacionalnim specifikam."

[[image_1_article_69384]]

Imajo ekološki pridelki res višjo ceno?

Marsikdo enači ekološke pridelke z visoko ceno. Kaj o tem meni ministrica? "Ni prav, da je tako. Prodajalci bi si morali sami znati ovrednotiti ceno glede na stroške pridelave. Velikokrat se zgodi, da se katera stvar prodaja netržno oziroma nekonkurenčno naravnana. Mislim, da je ključ v kratkih lokalnih dobavnih verigah. Moramo vedeti, zakaj nekaj kupimo, in to v primernih količinah, da pridemo do tega, da bomo imeli manj zavržene hrane. Vedeti torej moramo, zakaj smo za tak produkt plačali več in kdo stoji za njim. Verjamem, da tudi transportna pot, če to kupimo v lokalnem okolju, doprinese k temu, da je to nekoliko bolj varčno za naš žep."

"V našem resorju je odprtih veliko front, ker se nikoli nismo lotili reševanja zadev sistemsko"

Kmetijska ministrica v nadaljevanju opozarja na kmetijska zemljišča, ki jih je, če bi si v Sloveniji želeli 100-odstotno samooskrbo, absolutno premalo. Pravi, da je pomembno, da tista, ki jih imamo, ohranjamo, da zaraščena, zapuščena kmetijska zemljišča revitaliziramo: "Na tem področju imamo še ogromno manevrskega prostora. V jesenskem času se veselim vseh pogovorov z deležniki in z zainteresirano javnostjo, da kot država končno uredimo ta segment. V preteklih dneh so se vrstile izjave deležnikov v povezavi z mojim nagovorom ob otvoritvi sejma, ko sem dejala, da je potrebno trajno varovati kmetijska zemljišča. Pojavili so se poudarki, da se odpira še ena fronta. Sama mislim, da je v našem resorju odprtih veliko front, ker se nikoli nismo lotili reševanja zadev sistemsko. S kmetijskimi zemljišči imamo ogromno težav, na to nas vsakodnevno opozarjajo. Ni pa rešitev, da nekomu vzamemo, da lahko damo nekomu drugemu."

Kako do generacijske pomladitve?

Glede potrebe po generacijski pomladitvi kmetijstva ministrica pravi, da gre za stare težave, ki jih je podedovala. "Če želimo obdržati trenutno stanje v kmetijskem resorju ali si celo drzniti za nekaj odstotkov povečati samooskrbo in prehransko varnost, se moramo pogovarjati z mladimi. Veliko še moramo narediti na področju promocije, izobraževanja in vključevanja. Na drugi strani nas mladi opozarjajo, da je premalo kmetijskih zemljišč, da je premalo digitalizacije in naprednih tehnologij. Če jim bomo dali priložnost, vključujemo jih sicer že zdaj, nam bo zagotovo uspelo za nekaj odstotkov pomladiti generacijo."